1990–2007

Pridobitev prostorov na Dolenjski cesti 83

OZADJE

Leta 1984 je bil na Akademiji za likovno umetnost uveden visokošolski izobraževalni program Oblikovanje. Študij se je začel izvajati v študijskem letu 1984/85, vendar Akademija zanj ni imela ustreznih prostorov. Del dejavnosti je potekal v matični stavbi na Erjavčevi cesti 23, večina programa pa v začasno pridobljenih prostorih Dijaškega doma Ivana Cankarja na Poljanah.

Do leta 1990 se je program hitro razvil. Obiskovalo ga je približno 80 študentov, pri njegovem izvajanju pa je sodelovalo 44 pedagoških sodelavcev. Prostori v Dijaškem domu, ki so obsegali približno 450 m², niso več omogočali ustreznega izvajanja in nadaljnjega razvoja študija.

Prizadevanja za zagotovitev prostorov za študij oblikovanja so se začela že pred uvedbo programa. V začetku osemdesetih let je bila predvidena njegova umestitev v sosednjo stavbo na Erjavčevi cesti 25, za kar so se že zagotavljala nadomestna stanovanja za stanovalce. Zaradi nasprotovanja stanovalcev in zapletov pri spremembi namembnosti stavbe se ta rešitev ni uresničila.

Akademija je nadaljevala iskanje trajnejše prostorske rešitve. V začetku leta 1990 je bila med drugim preverjena možnost preselitve v del kompleksa Mladike, obravnavane pa so bile tudi nekatere druge lokacije v središču Ljubljane. Nobena od teh možnosti se ni uresničila.

PRIPRAVA PROJEKTA
V začetku novembra 1990 je Akademija izvedela, da podjetje Utensilia prodaja del svojih prostorov v nekdanjem industrijskem kompleksu na Dolenjski cesti 83. Ponudba je obsegala več kot 1.000 m² proizvodnih, skladiščnih, pisarniških in spremljajočih prostorov v več etažah ter dva lesena objekta, povezovalni podest in pripadajoče pravice dostopa in uporabe skupnih površin.

Akademija je prepoznala možnost, da bi na tej lokaciji zagotovila dolgoročnejše prostore za študij oblikovanja, ter sama začela pripravljati nakup. Vodila je pogovore s prodajalcem, pridobivala podatke o prostorih in njihovi vrednosti ter iskala sredstva za izvedbo.

Pri nakupu se ji je pridružilo Mesto Ljubljana. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena 13. decembra 1990 med podjetjem Utensilia kot prodajalcem ter Akademijo za likovno umetnost in Mestom Ljubljana kot kupcema.

PRIDOBITEV PROSTOROV

Prvi nakup, 1990
Kupca sta nepremičnine kupila kot celoto, pri plačilu kupnine pa sta sodelovala v razmerju:

• Akademija za likovno umetnost: 58,33 odstotka,
• Mesto Ljubljana: 41,67 odstotka.

Mesto Ljubljana se je s pogodbo zavezalo, da bo svoj delež prostorov oddalo Akademiji v uporabo. Poseben dogovor je določal brezplačno uporabo mestnega deleža, Akademija pa je prevzela stroške vzdrževanja, javnih dajatev in uporabe prostorov.

Kupljeni prostori še niso bili primerni za študijsko delo. Potrebna je bila obsežna adaptacija, ki jo je financirala Akademija. Pri izračunu lastniških deležev leta 1991 so bila zato poleg prispevkov h kupnini upoštevana tudi njena vlaganja v prenovo. Po tem izračunu je delež Akademije znotraj skupno pridobljenega dela znašal 75,71 odstotka, delež Mesta Ljubljana pa 24,29 odstotka.

V aneksu iz leta 1991 sta bila ob upoštevanju vlaganj Akademije navedena deleža 2666/10000 celotne stavbe za Akademijo in 855/10000 za Mesto Ljubljana. Ta deleža sta bila povzeta tudi v aneksu iz leta 1998, vendar uskladitev pogodbenih deležev in zemljiškoknjižnega stanja še ni bila dokončno rešena.

Spomladi 1992 se je študijsko delo preselilo v približno 500 m² prvih prenovljenih prostorov na Dolenjski cesti. Ti so bili razporejeni v treh etažah, prenova in postopno urejanje dodatnih površin pa sta se nadaljevala tudi po vselitvi.

Pridobitev dodatnih prostorov, 1993–1994
Akademija je po prvem nakupu nadaljevala prizadevanja za pridobitev dodatnih prostorov na Dolenjski cesti 83. Leta 1993 je Republika Slovenija za njene potrebe najela dodatne prostore, ki so bili v lasti Rdečega križa Slovenije, in jih predala Akademiji v upravljanje.

Republika Slovenija, ki jo je zastopalo Ministrstvo za šolstvo in šport, je 23. junija 1994 od Rdečega križa Slovenije odkupila približno 1.467 m² prostorov oziroma delež 5370/10000 objekta. Kupljeni prostori so ostali v upravljanju Akademije.

Do jeseni 1994 je Akademija na Dolenjski cesti uporabljala že približno 2.408 m² prostorov. Lokacija je tako postala druga osrednja prostorska baza Akademije in trajni sedež njenih oblikovalskih študijskih programov.

UREDITEV ZEMLJIŠČ IN LASTNIŠTVA
Po pridobitvi prostorov je bilo treba urediti še pripadajoča zemljišča, dostope in lastniška razmerja znotraj nekdanjega industrijskega kompleksa.

Marca 1998 je Akademija skupaj z drugimi lastniki in uporabniki objektov kupila dvoriščno parcelo v izmeri 2.259 m². Njen solastniški delež je ustrezal približno 623 m². Sredstva za nakup je najprej zagotovila Akademija, pristojno ministrstvo pa je predvidelo njihovo povračilo. Istega leta so bile pripravljene dodatne pogodbene podlage za ureditev deležev na stavbi in pripadajočega zemljišča, Akademija pa je dokupila še manjši del hodnika, izpuščen iz predhodnih pogodb.

Decembra 1999 je bil delež na dvoriščni parceli vknjižen na ime Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost. Urejanje zemljiškoknjižnega stanja stavbe in drugih zemljišč se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih.

Dokumentacija iz leta 2007 obravnava tudi ureditev lastništva na Univerzo v Ljubljani, med drugim za del stavbe, ki ga je leta 1994 za potrebe Akademije kupila Republika Slovenija. Predvidena ureditev je temeljila na zakonskih spremembah glede premoženja javnih visokošolskih zavodov. Šlo je za poznejše lastniško urejanje prostorov, ki jih je Akademija že pred tem pridobila za svojo dejavnost s podporo mesta in države.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Ohranjeno gradivo dokumentira iskanje ustrezne lokacije, prvi nakup, vlaganja Akademije, postopno pridobivanje dodatnih prostorov ter poznejšo ureditev zemljišč in lastniških razmerij.

Prizadevanja za pridobitev prostorov na Erjavčevi cesti 25, 1981–1986
Korespondenca, zapisniki in upravne odločbe dokumentirajo načrtovano pridobivanje prostorov za študij oblikovanja, zagotavljanje nadomestnih stanovanj ter ovire, zaradi katerih se predvidena rešitev ni uresničila.

Iskanje prostorske rešitve, 1989–1990
Dokumenti prikazujejo prostorsko stisko Oddelka za oblikovanje ter preverjanje Mladike in drugih možnih lokacij pred odločitvijo za Dolenjsko cesto 83.

Prvi nakup prostorov na Dolenjski cesti 83, 1990
Kupoprodajna pogodba, sklenjena med podjetjem Utensilia, Akademijo za likovno umetnost in Mestom Ljubljana, določa obseg kupljenih prostorov, razmerje pri plačilu kupnine ter uporabo mestnega deleža.

Izračun etažnih deležev in vlaganj, 1991
Dokumenti vsebujejo izmere prostorov, vrednotenje objekta ter izračun in dopolnitev lastniških deležev ob upoštevanju kupnine in vlaganj Akademije v adaptacijo.

Pridobitev dodatnih prostorov, 1993–1994
Pogodbe dokumentirajo nakup večinskega deleža stavbe s strani Rdečega križa Slovenije, oddajo prostorov Republiki Sloveniji in njihov poznejši odkup za potrebe Akademije.

Priprava preiskav konstrukcije in zasnove sanacije, 1994
Pogodbeno gradivo z Gradisom iz junija 1994 predvideva preiskave temeljev, zidov, stropov in ostrešja ter izdelavo idejne zasnove sanacije objektov na Dolenjski cesti 83.

Ureditev zemljišč in poznejše urejanje lastništva, 1998–2007
Gradivo vključuje nakup dvorišča, dokumentacijo o njegovem financiranju, aneks k prvotni kupoprodajni pogodbi, nakup manjkajočega dela hodnika ter listine o zemljiškoknjižni ureditvi. Poznejša korespondenca in osnutek pogodbe iz leta 2007 dokumentirata nadaljnje usklajevanje deležev in pripravo ureditve lastništva na Univerzo v Ljubljani.

VREDNOST PROJEKTA
Pridobitev prostorov na Dolenjski cesti 83 je potekala v več etapah in v obdobju menjave denarnih enot, zato posameznih zneskov ni mogoče neposredno sešteti v eno samo primerljivo investicijsko vrednost.

Kupnina za prvi del prostorov je decembra 1990 znašala 6.000.000 dinarjev. V pogodbi je bila navedena tudi njena protivrednost 857.143 nemških mark. Akademija je prispevala 3.500.000 dinarjev oziroma 58,33 odstotka kupnine, Mesto Ljubljana pa 2.500.000 dinarjev oziroma 41,67 odstotka.

Vrednost adaptacije, ki jo je v celoti prevzela Akademija, je bila aprila 1991 ocenjena na 5.366.303,40 dinarja. Ko so bili pri določitvi deležev poleg kupnine upoštevani tudi ti stroški, je finančna udeležba Akademije znotraj skupno pridobljenega dela znašala 75,71 odstotka.

Kupoprodajna pogodba z dne 23. junija 1994 je za odkup dodatnih prostorov od Rdečega križa Slovenije določala kupnino 63.000.000 tolarjev oziroma 797.575 nemških mark. Znesek je bil določen ob upoštevanju predhodnega najemnega razmerja ter obračuna najemnin in obresti.

Pogodbeno gradivo o financiranju nakupa dvorišča iz oktobra 1998 je predvidelo povračilo Akademiji v višini 932.570 tolarjev: 827.000 tolarjev za nakup in 105.570 tolarjev spremljajočih stroškov. Za nakup dodatnih devetih kvadratnih metrov hodnika je kupoprodajna pogodba z dne 8. oktobra 1998 določala kupnino 130.000 tolarjev.

RAZPLET IN NADALJEVANJE
Pridobitev prostorov na Dolenjski cesti 83 je bila uspešno izvedena, vendar ni bila enkratni nakup. Šlo je za večletni proces iskanja, pogajanj, zagotavljanja sredstev, adaptacije in postopnega pridobivanja dodatnih prostorov. Urejanje zemljiških in lastniških razmerij se je nadaljevalo tudi po koncu devetdesetih let.

Pobudnica in nosilka tega procesa je bila Akademija. Iskala je primerne lokacije, prepoznala možnost nakupa prostorov nekdanje tovarne Utensilia, vodila priprave na prvi nakup ter prevzela večji delež kupnine in financiranje začetne adaptacije. Pri prvem nakupu je sodelovalo Mesto Ljubljana, dodatne prostore pa je za potrebe Akademije pozneje odkupila Republika Slovenija prek Ministrstva za šolstvo in šport.

Ohranjene kupoprodajne pogodbe kot kupce izkazujejo Akademijo in Mesto Ljubljana pri prvem nakupu ter Republiko Slovenijo pri poznejšem odkupu. Univerza v Ljubljani v teh pogodbah ne nastopa kot kupec, pregledano gradivo pa ne izkazuje njenega samostojnega finančnega prispevka k nakupu in začetni adaptaciji. Poznejše urejanje lastništva na UL je temeljilo na zakonskih spremembah in zato samo po sebi ne pomeni, da je Univerza prostore tudi kupila ali financirala njihov nakup.

Pridobljene površine so omogočile razvoj industrijskega in unikatnega oblikovanja ter oblikovanja vizualnih komunikacij, vendar niso rešile prostorske problematike celotne Akademije. Že v devetdesetih letih so zato sledile nove programske in arhitekturne preveritve možnosti prenove, širitve in združitve vseh dejavnosti na eni lokaciji.

Dolenjska cesta 83 predstavlja pomemben del prostorske osnove, ki si jo je Akademija z dolgoletnimi prizadevanji ter s podporo mesta in države zagotovila za razvoj svojih študijskih programov.