2004–2013

Tri umetniške akademije na Roški

OZADJE
Po večletnem iskanju skupne lokacije in opustitvi načrtovane umestitve treh umetniških akademij na Metelkovo je bila spomladi 2004 kot nova lokacija izbrana Roška kasarna oziroma območje Spodnjih Poljan. Na njem naj bi se prostorska problematika Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost rešila s skupno novogradnjo.

Izbor je bil rezultat preverjanja devetih možnih lokacij. Urbanistične analize so potrdile, da območje med Poljansko in Roško cesto ter Gruberjevim prekopom omogoča skupno umestitev akademij, njihove medsebojne programske povezave in ureditev širšega izobraževalnega območja. Poleg akademij so bile v njem predvidene tudi Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, športna dvorana, zunanje športne površine, prometne povezave in parkovne ureditve.

Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana sta 9. aprila 2004 podpisali Pismo o nameri za izgradnjo akademij Univerze v Ljubljani. Ministrstvo je kot dokončno lokacijo določilo del zemljišča v Poljanskem predmestju v lasti Republike Slovenije, občina pa se je zavezala k sodelovanju pri prostorskem načrtovanju ter zagotovitvi zemljišč na desnem bregu Gruberjevega prekopa za nadomestne zunanje športne površine.

PRIPRAVA PROJEKTA
Projekt je bil zasnovan kot skupna investicija države in Univerze v Ljubljani. Naročnika javnega razpisa sta bila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Univerza v Ljubljani, uporabnice pa vse tri umetniške akademije.

Julija 2004 je bila pripravljena obsežna projektna naloga, septembra istega leta pa objavljen javni razpis z natečajem. Predmet razpisa je bila pridobitev urbanistične rešitve celotnega šolskega območja in arhitekturne rešitve stavbe treh akademij, hkrati pa tudi izbor izvajalca nadaljnje projektne in tehnične dokumentacije. Natečajna naloga je poleg posebnih prostorskih potreb posameznih akademij opredelila skupne dvorane, produkcijske in razstavne prostore, knjižnico, upravo, tehnično infrastrukturo ter zunanje in prometne ureditve.

ARHITEKTURNI NATEČAJ
Natečajni elaborati so bili oddani januarja 2005, nadaljnji izbor pa so podaljšali zahtevki za revizijo postopka. Junija 2005 so bili izbrani nagrajeni elaborati, nato pa je bil med tremi najvišje uvrščenimi ponudniki izveden še postopek s pogajanji za izbor izdelovalca projektne dokumentacije.

Za izvajalca je bil 30. marca 2006 izbran Ravnikar Potokar arhitekturni biro, pogodba pa je bila po zaključenem revizijskem postopku podpisana 9. novembra 2006. Revizijski postopki so izbor idejne rešitve in projektanta podaljšali za približno sedemnajst mesecev.

Projektantska organizacija:
Ravnikar Potokar arhitekturni biro, d. o. o.

Odgovorni vodja projekta in projektant arhitekture:
Robert Potokar, u. d. i. a.

Pri nadaljnjem projektiranju so sodelovali tudi:
gradbene konstrukcije: Elia, d. o. o.; odgovorni projektant Angelo Žigon;
električne inštalacije in električna oprema: Proelit, d. o. o.; odgovorni projektant Tomaž Jevšnikar;
strojne inštalacije in strojna oprema: ESO projekt, d. o. o.; Miran Poljšak, Matjaž Krautberger in Andrej Robič;
tehnološki prostori UL ALUO: tmGRA, tehnično svetovanje, inženiring in nepremičnine, d. o. o.; Mrhar Franc

PROJEKTNA REŠITEV
Projekt je kompleks treh akademij umestil med obstoječe stavbe nekdanje Roške kasarne, stanovanjsko območje in Gruberjev prekop. Zasnova je posameznim akademijam zagotavljala prepoznavne in funkcionalno samostojne programske sklope, hkrati pa jih povezovala s skupnimi prostori, komunikacijami in zunanjimi površinami.

Severni del kompleksa je bil oblikovan kot daljša stavbna poteza z več prečnimi volumni in notranjimi atriji, namenjena predvsem programom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Akademije za glasbo. Južni del je obsegal prostore AGRFT in skupne programe treh akademij. Med stavbami, obstoječim parkom in Gruberjevim prekopom so bile načrtovane javne, parkovne in povezovalne površine.

Idejni projekt iz marca 2009 je predvideval približno 51.804 m² bruto oziroma 43.704,7 m² neto površin. Po pregledu stanja iz leta 2013 je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja iz marca 2010 obsegal 59.745,74 m² bruto oziroma 46.037,94 m² neto površin.

V nadaljnjih fazah je bila arhitekturna zasnova razvita do ravni tehnoloških procesov in opreme specializiranih prostorov. To je zahtevalo tesno usklajevanje arhitekture, konstrukcije, strojnih in električnih inštalacij ter potreb posameznih akademij.

PROSTORSKI AKT
Leta 2007 se je začela priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Mestna občina Ljubljana je območje obravnave razširila tudi na sosednja zemljišča in uporabnike, med njimi Restavratorski center Ministrstva za kulturo in družbo Energocommerce. Zaradi širšega območja je bilo treba uskladiti prometno ureditev, kanalizacijsko in drugo komunalno infrastrukturo, hidrološke razmere ob Gruberjevem prekopu, osončenje sosednjih stavb ter parkovne in zunanje površine.

Za prostorski akt so bile izdelane študija osončenja sosednjih objektov, hidrološke in geomehanske podlage, prometna študija, strokovne podlage za kanalizacijsko in drugo javno komunalno infrastrukturo ter preveritve ureditve Gruberjevega prekopa. Rešitve so bile usklajevane z Mestno občino Ljubljana, Agencijo Republike Slovenije za okolje, javnimi komunalnimi podjetji, upravljavci energetskih omrežij in drugimi nosilci urejanja prostora.

Posebej zahtevno je bilo usklajevanje kanalizacijske infrastrukture in zunanje ureditve ob Gruberjevem prekopu. Sprva predvideni večji posegi v brežino so bili po zahtevah pristojnih služb opuščeni. Kanal je v popravljeni rešitvi ostal večinoma nespremenjen, ob njem pa so bile načrtovane zelene terase in povezovalna pot. Hkrati je bilo treba preveriti poplavne in podtalnične razmere, vplive gradnje na sosednje objekte ter možnosti skupnega urejanja dostopov in podzemnih garaž z drugimi uporabniki območja.

Občinski podrobni prostorski načrt je bil sprejet maja 2009. Z njim so bili določeni prostorski pogoji za kompleks treh akademij, javne in parkovne površine, prometna ureditev, komunalna infrastruktura ter pogoji umeščanja glede na sosednje objekte in ureditve.

NADALJEVANJE PROJEKTIRANJA
Po dokončanju idejnega projekta marca 2009 so sledila intenzivna usklajevanja z vsemi tremi akademijami. Splošno arhitekturno rešitev je bilo treba razviti do ravni posameznih prostorov, tehnoloških procesov in opreme.

Za UL ALUO so bili junija 2009 pripravljeni tehnični podatki za tehnološke prostore, septembra istega leta pa še njihova dopolnitev. Dokumentacija je obravnavala opremo in tehnične zahteve ateljejev in specializiranih delavnic, med drugim livarne, priročnih delavnic in lakirnice ter spremljajočih skladiščnih in servisnih prostorov. Razporeditev opreme je bila vključena v arhitekturne načrte in usklajevana s konstrukcijo, prezračevanjem, odvodi, električnimi priključki ter drugimi inštalacijami.

Jeseni 2009 je bila izdelana podrobnejša zbirka etažnih načrtov. Novembra istega leta se je začela izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektiranje je potekalo na rednih koordinacijah, na katerih so poleg projektantov sodelovali predstavniki Univerze, akademij in inženiringa.

Osnovna dokumentacija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila oddana marca 2010. V nadaljevanju so potekali njena revizija, dopolnjevanje načrtov, prilagajanje novim tehničnim predpisom ter pridobivanje petnajstih različnih soglasij. Med drugim so bila potrebna soglasja s področij voda, požarne varnosti, javnih cest, vodovoda, kanalizacije, energetike, električnega omrežja, telekomunikacij in ravnanja z odpadki.

Do konca leta 2010 je bila pridobljena večina soglasij. Odprta so ostajala predvsem vprašanja priključevanja na energetsko in drugo javno komunalno infrastrukturo. Obstoječa omrežja območja niso zadoščala za predvideni kompleks, zato je bilo treba določiti, kdo bo novo infrastrukturo projektiral, financiral in zgradil ter pod kakšnimi pogoji jo bo po izvedbi prevzela Mestna občina Ljubljana.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Razpoložljivo gradivo dokumentira razvoj projekta od izbire lokacije in arhitekturnega natečaja do priprave prostorskega akta in idejnega projekta. Poznejši zapisniki in pregled stanja iz leta 2013 potrjujejo tudi izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pismo o nameri za izgradnjo akademij Univerze v Ljubljani, 9. april 2004
Dokument je potrdil območje Spodnjih Poljan kot dokončno lokacijo treh akademij ter določil osnovne obveznosti države in Mestne občine Ljubljana pri urejanju zemljišč, prostorskem načrtovanju in zagotavljanju nadomestnih športnih površin.

Obravnava aktivnosti za izgradnjo umetniških akademij v Državnem zboru, april–maj 2004
Odbor Državnega zbora je od ministrstva zahteval informacijo o aktivnostih za izgradnjo treh akademij in jo uvrstil na dnevni red seje. Ministrstvo je na poziv Odboru Državnega zbora posredovalo gradivo o opustitvi lokacije na Metelkovi, izboru območja ob Roški cesti in pripravi arhitekturnega natečaja.

Javni razpis z natečajem za urbanistično in arhitekturno rešitev, julij–september 2004
Razpisna dokumentacija je določila pogoje natečaja, prostorski program treh akademij, funkcionalne sheme, zahteve posameznih študijskih programov ter izhodišča za skupne prostore in ureditev širšega območja. Opredelila je tudi način ocenjevanja ter postopek izbire urbanistične in arhitekturne rešitve in njenega nadaljnjega projektanta.

Prostorska izhodišča za območje Spodnjih Poljan, avgust 2004
Dokument je določil urbanistična, programska in funkcionalna izhodišča za umestitev treh umetniških akademij, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, športne dvorane, prometnih povezav ter zunanjih površin. Vključeval je podrobne prostorske programe akademij in skupnih prostorov, funkcionalne sheme UL ALU, zahteve za športno in srednješolsko infrastrukturo ter izračune površin in parkirnih mest.

Terminski plan izdelave projektne in tehnične dokumentacije, julij 2007
Terminski plan je predvideval pripravo in sprejetje občinskega prostorskega načrta, izdelavo idejnega projekta in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izdajo gradbenega dovoljenja do konca leta 2008.

Idejni projekt treh umetniških akademij, marec 2009
Idejni projekt je arhitekturno rešitev razvil v zbirno projektno poročilo, lokacijske podlage, etažne načrte, prereze ter osnovne rešitve konstrukcij in inštalacij.

Tehnični podatki za tehnološke prostore UL ALUO, junij in september 2009
Dokumentacija je podrobno določila razporeditev, tehnične zahteve in priključke opreme specializiranih prostorov Akademije.

Tri umetniške akademije – načrti, oktober 2009
Gradivo vsebuje situacijo in etažne načrte kompleksa ter prikazuje razporeditev programov treh akademij.

Tri umetniške akademije – predstavitev, april 2010
Predstavitveno gradivo je načrte dopolnilo z maketami, prostorskimi prikazi in renderji načrtovanega kompleksa.

Stanje na projektu treh umetniških akademij, 30. oktober 2013
Dokument povzema pripravljeno investicijsko, prostorsko in projektno dokumentacijo ter opredeljuje nerešene lastniške, infrastrukturne in finančne pogoje za nadaljevanje projekta. Predstavljena je tudi optimizirana različica projekta iz marca 2013.

Vrednost projekta

Po podatkih pregleda stanja iz leta 2013 je bila vrednost celotnega projekta v novelirani predinvesticijski zasnovi ocenjena na 138.817.832 EUR z DDV.

Samo za odpravo preostalih ovir, spremembo projektne dokumentacije, ureditev zemljišč in komunalne infrastrukture ter pridobitev gradbenega dovoljenja bi bilo po oceni iz leta 2013 potrebnih še približno:

  • 733.700 EUR brez DDV oziroma 6.880.440 EUR z DDV do pridobitve gradbenega dovoljenja;
  • dodatnih 681.900 EUR brez DDV oziroma 818.280 EUR z DDV za izdelavo razpisne in izvedbene dokumentacije ter pripravo izbire izvajalca.

Največji del ocenjenih stroškov do gradbenega dovoljenja je predstavljala ureditev nove in obstoječe javne komunalne infrastrukture. Med večjimi postavkami sta bili tudi izdelava nove projektne dokumentacije in odkup zemljišč, sledila pa je ureditev služnostnih pravic.

RAZPLET IN NADALJEVANJE
Čeprav je bil projekt do leta 2010 razvit do projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, vloga za gradbeno dovoljenje ni bila vložena. To so preprečevala tri med seboj povezana nerešena vprašanja: lastništvo zemljišč, izgradnja javne komunalne infrastrukture in financiranje projekta.

Največja neposredna ovira je bila denacionalizirana parcela št. 172/13, k. o. Poljansko predmestje, vključena v gradbeno parcelo kompleksa. Čeprav je Univerza uveljavljala javni interes, je sodišče odločilo, da se zemljišče vrne v naravi; odločitev je postala pravnomočna 14. maja 2008. Univerza se je nato več let pogajala z lastniki, vendar dogovor o odkupu ni bil dosežen. Cenitev, naročena s strani Univerze, je znašala 419 EUR/m², cenitev lastnikov pa 630 EUR/m². Po navedbi v pregledu stanja zaradi stališča Računskega sodišča Republike Slovenije ni bilo mogoče plačati višje cene.

Poleg odkupa te parcele je bilo treba na Univerzo prenesti zemljišča, ki so bila še v lasti Republike Slovenije, ter urediti služnosti za komunalne priključke. Brez izkazane pravice graditi na vseh zemljiščih gradbene parcele vloge za gradbeno dovoljenje ni bilo mogoče vložiti.

Drugo odprto vprašanje je bila izgradnja manjkajoče javne komunalne infrastrukture. Določiti bi bilo treba, ali jo bo zgradila in financirala Univerza ter jo nato prenesla na Mestno občino Ljubljana ali pa jo bo občina vključila v svoje razvojne načrte. Brez dogovora ni bilo mogoče pridobiti zadnjih soglasij k projektu.

Tretji problem je bilo financiranje. Do leta 2013 proračunski viri za nadaljevanje investicije, ocenjene na skoraj 139 milijonov evrov, niso bili zagotovljeni. Marca 2013 je bila na pobudo rektorja pripravljena optimizirana idejna zasnova. Nova različica se je izognila denacionalizirani parceli, zmanjšala širino enega od traktov ter predvidela fazno gradnjo. Zaradi zmanjšanja površin bi bilo treba prilagoditi tudi programe vseh treh akademij; med drugim so bili predvideni zmanjšanje nekaterih prostorov UL ALUO, opustitev velike koncertne dvorane UL AG in racionalizacija dela prostorov UL AGRFT. Ocenjena investicijska vrednost optimizirane rešitve je bila za približno 30 milijonov evrov nižja od vrednosti projekta iz marca 2010.

Vodstvo Univerze in akademij je 2. aprila 2013 optimizirano rešitev ocenilo kot nesprejemljivo, predvsem zaradi predvidene fazne gradnje, ter sklenilo nadaljevati na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja iz marca 2010 in ponovno poskusiti doseči odkup manjkajoče parcele. Poročilo iz oktobra 2013 je kljub temu med odločitvami, potrebnimi za nadaljevanje, še vedno navajalo izbiro obsega projekta ter gradnjo v eni ali več fazah.

Projekt treh akademij na Roški tako ni obstal zaradi pomanjkanja arhitekturne ali programske rešitve. Izdelani so bili prostorski akt, idejni projekt, tehnološki načrti in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar brez ureditve zemljišč, infrastrukture in finančne konstrukcije gradnje ni bilo mogoče začeti.

Februarja 2014 so Univerza in tri akademije skupni projekt odložile ter se usmerile v pripravo ločenih dolgoročnih prostorskih rešitev. Za UL ALUO je bila kot nova smer določena rekonstrukcija in dozidava stavbe na Erjavčevi cesti.

Skip to content
UL ALUO logotip 2024
Pregled zasebnosti

Spletna stran UL ALUO uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Vaše osebne podatke zbiramo in obdelujemo v skladu z veljavnimi predpisi (GDPR) ter izključno za določene namene, kot je optimizacija delovanja in navigacije po spletni strani. Vaši podatki so zaščiteni in jih ne delimo brez vašega soglasja.

Za več informacij o uporabi vaših podatkov se obrnite na helpdesk@aluo.uni-lj.si.