1970

Preureditev Akademije in novi paviljon

OZADJE
Akademija upodabljajočih umetnosti se je oktobra 1962 preselila v prenovljeno staro stavbo in novi trakt na Erjavčevi cesti, zgrajen po načrtih arhitekta Vinka Glanza. Čeprav je s tem pridobila namensko zasnovane prostore za kiparstvo, slikarstvo in grafične tehnike, nova stavba prostorske problematike ni rešila dolgoročno. Že leta 1970 je bil pripravljen nov predlog preureditve, modernizacije in nadaljnje širitve Akademije.

Predlog je pripravil izr. prof. Jože Brumen, arhitekt, kipar in oblikovalec. Ohranjeno gradivo obsega analizo površin novejšega trakta, programsko obrazložitev potreb ter idejne načrte preureditve posameznih etaž in novega kiparskega paviljona.
Brumnova analiza kaže, da težava ni bila samo v pomanjkanju površin, temveč tudi v njihovi neustrezni razporeditvi in opremljenosti. Pri pouku oblikovnih zasnov je bilo približno 20 študentov v letniku oziroma okoli 80 v štirih letnikih, prostor pa je po avtorjevi oceni omogočal normalno delo za zgolj sedem ali osem študentov. Pri približno 18 študentih sta bila individualno spremljanje in nadzor dela že močno otežena.

Posebej problematične so bile zastarele in improvizirane delovne površine, pomanjkanje ustreznih risalnih pripomočkov ter neprimerni pogoji za shranjevanje in arhiviranje izvirnih del. Prostorske omejitve tako niso vplivale le na udobje pri delu, temveč tudi na razvoj pedagoških metod in možnost načrtnega, discipliniranega izvajanja študijskega procesa. 

PROGRAMSKA IZHODIŠČA
Predlog je izhajal iz potrebe po jasnejši razporeditvi programov po etažah, združevanju sorodnih dejavnosti ter povečanju ateljejskih in delavniških površin. Obravnaval je potrebe kiparstva, slikarstva, grafike, restavratorstva, oblikovnih zasnov in vizualnih komunikacij.

Posebno pozornost je Brumen namenil risalnici. V delu dokumenta, naslovljenem »V smislu vizualnih komunikacij«, jo je opredelil kot nujni člen med idejnim osnutkom, grafično pripravo, fotografskim laboratorijem in nadaljnjimi reprodukcijskimi postopki. Omogočala naj bi eksperimentalno preverjanje zamisli, delo v različnih merilih, pripravo za reprodukcijo, montažo ter strokovno obravnavo nastajajočega dela.

Predvidena je bila tudi premestitev knjižnice v prvo nadstropje, kjer bi postala dostopnejša in tesneje povezana s študijskim delom. Njene dotedanje prostore in del podstrešja bi preuredili v slikarske ateljeje, prostore ob grafiki pa namenili razvoju risalnice in pripravi del za reprodukcijo. 

PROJEKTNA REŠITEV
Projekt je povezoval preureditev in modernizacijo obstoječega trakta, njegovo nadzidavo z novim tretjim nadstropjem ter dozidavo samostojno oblikovanega kiparskega paviljona.

Novi paviljon je bil zasnovan kot krožni volumen, povezan z obstoječo stavbo prek povezovalnega dela in stopnišč. V njegovem nadstropju je bila predvidena večnamenska centralna risalnica večjega modela, ki bi se lahko uporabljala tudi kot galerija in predavalnica za približno 80 do 100 ljudi. Stopničasta in radialno organizirana notranjost bi omogočala različne oblike risanja, predavanj, predstavitev, ocenjevanj in razstav. 

Predlog je programe po etažah razporedil takole: 

• • v pritličju so bili predvideni predvsem kiparski ateljeji, delavnice za obdelavo materialov, prostori za varjenje, skladišča in stroji; 
  • v prvem nadstropju prostori za grafiko in slikarstvo ter centralna risalnica, galerija in predavalnica; 
  • v drugem nadstropju prostori za restavratorstvo in slikarstvo, notranje stopnišče ter skupni prostor za študente; 
  • v novem tretjem nadstropju slikarski ateljeji, študijski ateljeji za profesorje, prostori za podiplomski študij in višje letnike ter prostor za shranjevanje slik in dokumentacije. 

Ohranjena analiza za vsako etažo primerja obstoječe površine s površinami, ki bi jih zagotovila predlagana modernizacija. Novi tretji nivo bi obsegal približno 399 m² neto uporabnih površin. Projekt je tako skušal povečati prostorske zmogljivosti, obenem pa obstoječo stavbo programsko in funkcionalno reorganizirati. 

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Ohranjeno gradivo ne obsega celovitega investicijskega programa, predračuna ali dokumentov o upravnih postopkih, omogoča pa razmeroma natančno rekonstrukcijo programskih izhodišč in predlagane prostorske rešitve. 

Izhodišča in analiza površin novejše stavbe, 1970
Dokument utemeljuje potrebo po preureditvi in dozidavi Akademije ter primerja obstoječe in predlagane površine posameznih etaž, vključno z načrtovanim tretjim nadstropjem. 

Idejni načrt paviljona, junij 1970
Načrti, ki jih je Jože Brumen podpisal 29. junija 1970, prikazujejo zasnovo paviljona in njegovo povezavo z obstoječo stavbo Akademije na Erjavčevi cesti 23. 

RAZPLET IN POMEN
V pregledanem gradivu ni dokumenta o formalni potrditvi ali ustavitvi projekta, prav tako niso navedeni njegova investicijska vrednost, predvideni viri financiranja ali časovni načrt izvedbe. Kiparski paviljon, novo tretje nadstropje in širša reorganizacija stavbe v predlaganem obsegu niso bili izvedeni. Morebitnih manjših notranjih preureditev na podlagi ohranjenih dokumentov ni mogoče zanesljivo ugotoviti. 

Projekt je kljub temu pomemben člen v kronologiji prostorskih prizadevanj Akademije. Pripravljen je bil le osem let po preselitvi v novi trakt in jasno kaže, da Glanzova stavba kljub pomembni pridobitvi ni mogla slediti naraščajočemu številu študentov, spreminjajočim se pedagoškim pristopom ter razvoju umetniških in vizualnokomunikacijskih praks. 

Brumnov predlog obenem kaže, da prostorska problematika ni bila razumljena zgolj kot vprašanje dodatnih kvadratnih metrov. Projekt je skušal z arhitekturno preureditvijo ustvariti pogoje za drugačne načine dela, povezati idejno snovanje z izvedbenimi in reprodukcijskimi postopki ter Akademiji zagotoviti tudi večnamenski prostor za predavanja, razstave in javne predstavitve.