Knjižnica UL ALUO je temeljna univerzitetna knjižnica s področja likovne umetnosti in oblikovanja. Kot visokošolska knjižnica podpira potrebe študentov, profesorjev in raziskovalcev pri njihovem študiju, pedagoškem in raziskovalnem delu, njene storitve pa so na voljo tudi širši strokovni javnosti. Hrani okoli 40.000 enot gradiva, med drugim številne naslove kot edina knjižnica v Sloveniji, nekatere redke tiske in dragoceno gradivo.
Kontinuirano in sistematično zbira in hrani gradivo s področja slikarstva, kiparstva, grafike, zgodovine in teorije umetnosti, grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, ilustracije, stripa in fotografije, konservatorstva-restavratorstva ter novih medijev. Deluje na dveh lokacijah z dvema čitalnicama. Večino gradiva je v prostem pristopu, urejeno je po vsebinskih področjih z oznakami Univerzalne decimalne klasifikacije.
Glavnino gradiva knjižnica pridobi z nakupom. Pomemben del zbirke so tudi publikacije slovenskih galerij in muzejev, pridobljenih z zameno. Posebno obogatitev predstavljajo darovi iz zasebnih knjižnic. Knjižnica je med drugim prejela v dar knjižno zapuščino Špelce Čopič, Tomaža Brejca, Slavka Tihca, Adriane Maraž, Miljenka Licula, Ranka Novaka, Staneta Bernika, Alenke Domjan idr. Knjižnici Špelce Čopič in Tomaža Brejca ter zbirka knjig iz zapuščine Miljenka Licula so opremljene z ekslibrisi, ki so jih študentje ALUO izdelali posebej v ta namen.
Univerza v Ljubljani svojim članicam, študentom in zaposlenim na UL, omogoča dostop do vsebin Digitalne knjižnice UL, elektronskih informacijskih virov, kjer je na voljo več kot 20.000 elektronskih revij, 170.000 elektronskih knjig in najpomembnejše podatkovne zbirke svetovnih založnikov. Elektronski viri so študentom in zaposlenim na UL na voljo prek računalnikov v čitalnicah knjižnice ali prek oddaljenega dostopa s poljubne lokacije.
Izobraževalno in raziskovalno dejavnost na akademiji knjižnica dopolnjuje s svojimi specialnimi znanji in storitvami na področju odprte znanosti, bibliografij raziskovalcev in založništva.
Iz zgodovine knjižnice
Začetni fond je knjižnica sprejela iz Federalnega zbirnega centra. Pomemben del prvotne zbirke predstavlja zasebna knjižnica slovenskega arheologa, umetnostnega zgodovinarja in etnologa Rajka Ložarja. Prvi vpis v inventarno knjigo datira iz 1. 6. 1946. Natančno število prevzetih knjig ni znano, gre pa za okoli 400 knjižnih enot.
Na lokacijo na Erjavčevi cesti 23 se je ALU preselila leta 1959 hkrati s knjižnico, ki je svoje prostore dobila v tretjem nadstropju, kjer je še danes. V prostoru knjižnice so bila dolgo tudi predavanja umetnostne zgodovine in drugih teoretskih predmetov. Leta 1985 je bil ustanovljen Oddelek za oblikovanje, ki je dobil svoje prostore na Dolenjski cesti 83. Takrat se je literatura s področja oblikovanja prenesla v knjižnično enoto oddelkov za oblikovanje.
Knjižnica ima klasični (do leta 1996 listkovni) abecedni imenski katalog avtorjev, piscev in umetnikov, geselski katalog in UDK signaturni katalog. Do leta 1996 so bili popisani tudi vsi članki v revijah, ki jih je naročala knjižnica. V sistem COBISS je knjižnica vključena od leta 1994.
