Urbanistična zasnova območja Roška, umeščenega med Roško cesto, Gruberjev prekop in stanovanjsko sosesko Poljane. Območje je namenjeno programom visokega in srednjega šolstva. Avtorji: Bevk Perović arhitekti.
Območje novega kampusa oziroma javnega parka tvorijo severni »razširjeni« park, stavbe UL ALUO, SŠOF in ŠDL ter njihove pripadajoče zunanje površine. Avtorji: Bevk Perović arhitekti.
Novi urbani park je namenjen študentom, dijakom, sprehajalcem, prebivalcem območja in vsem meščanom. Zasnovan je kot nov model hibridnega mestnega prostora, ki ga zaznamujeta tipološka in morfološka odprtost. Avtorji: Bevk Perović arhitekti.
Več kot stavba: infrastruktura za akademijo prihodnosti
Novogradnja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pomeni enega ključnih razvojnih korakov za slovenski prostor umetnosti, oblikovanja in restavratorstva. Po desetletjih delovanja na razpršenih lokacijah bo UL ALUO svoje pedagoško, umetniško, raziskovalno in strokovno delo povezala v celoto, v sodobnem in namensko zasnovanem prostoru.
Akademija je skozi desetletja dokazovala, da zna tudi v neustreznih pogojih vztrajati, ustvarjati in dosegati vrhunske rezultate. Prav ta vztrajnost nas je pripeljala do trenutka, ko lahko dolgoletno prizadevanje spremenimo v stvarnost. Naša zaveza je jasna: projekt bomo vodili odgovorno, premišljeno in odločno ter ga pripeljali do uresničitve.
Novogradnja pa ne bo zgolj odgovor na dolgoletno prostorsko stisko, temveč je izraz jasne razvojne zaveze. Je namreč priložnost za premislek o tem, kakšna naj bo akademija 21. stoletja: kako naj podpira ustvarjalnost in raziskovanje, povezuje različne discipline ter kot javna institucija vstopa v dialog z mestom, družbo in širšim kulturnim prostorom.
UL ALUO je danes sodobna, ambiciozna in mednarodno vpeta institucija. Njeno razvojno usmeritev potrjujejo prenovljeni študijski programi, prepletanje umetniškega in znanstvenega raziskovanja, vrhunska umetniška produkcija ter prepoznavni mednarodni dosežki. Nova stavba bo tej ambiciji dala ustrezno prostorsko in materialno obliko. Ne bo le omogočala delovanja akademije, temveč bo podpirala in spodbujala njen nadaljnji razvoj.
Na enem mestu bo povezala raznovrstne študijske, umetniške, raziskovalne in strokovne dejavnosti. Ateljeji, delavnice, laboratoriji, studii, predavalnice, galerije in skupni prostori ne bodo le skupek ločenih enot, temveč deli povezanega ustvarjalnega ekosistema. Nova akademija bo omogočala poglobljeno individualno delo, hkrati pa spodbujala srečevanja, izmenjavo znanj, skupne projekte in povezovanje znotraj akademije, univerze ter širšega okolja. Prostor tako ne bo le organiziral dejavnosti, temveč bo pomagal graditi skupnost.
Umetniške, oblikovalske in restavratorske prakse ter teorije se hitro spreminjajo. Razvijajo se tehnologije, spreminjajo se pedagoški pristopi, nastajajo nove metode in orodja delovanja ter novi načini produkcije in sodelovanja. Nova akademija bo zato zasnovana kot prilagodljiv sistem, ki bo odgovarjal na današnje potrebe, hkrati pa ostal odprt za nove načine ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in prihjajajoča sodelovanja.
Akademija že danes ne deluje zaprta vase, temveč soustvarja, raziskuje in kritično premišljuje kulturni prostor mesta in širše družbe. Novogradnja bo njeno delo naredila dostopnejše in vidnejše ter omogočila tesnejši stik z različnimi javnostmi. Razstavni, predstavitveni in skupni prostori bodo akademijo vzpostavili kot prostor srečevanja, izmenjave in kulturne produkcije.
Obenem bo nova akademija samozavestno in prepoznavno vstopila v mestni prostor, vendar z občutljivostjo do okolja, katerega del bo postala. Njena odprtost, radovednost in odzivnost se ne bodo izražale le v njeni podobi, temveč predvsem v načinu delovanja in povezovanja z mestom. Trajnost pri tem ne bo le naknadni dodatek, temveč temeljno izhodišče. Že danes akademija o trajnosti ne govori le z deklaracijami, temveč kaže pot trajnostnemu vsakdanjemu delovanju. Tudi nova stavba bo okoljsko odgovorna, energetsko učinkovita, racionalna pri rabi virov in premišljena skozi celoten življenjski cikel. Njena prostorska, konstrukcijska in tehnološka zasnova bo v službi uporabnikov, ustvarjalnih procesov in kakovosti dela.
Novogradnja UL ALUO bo torej zagotovila pogoje za vrhunsko umetniško, pedagoško, raziskovalno in strokovno delo ter omogočila mednarodno primerljiv razvoj akademije. Bo več kot stavba: bo infrastruktura prihodnosti in nujni pogoj, da UL ALUO zaživi kot celota ter samozavestno nadaljuje svoje poslanstvo tudi ob koncu 21. stoletja – takrat, ko bo akademija še toliko več, kot je že danes.
Prof. dr. Barbara Predan,
dekanja UL ALUO