Od prvih ateljejev v gimnazijski stavbi do načrtov za združitev vseh dejavnosti na eni lokaciji je Akademija za likovno umetnost in oblikovanje svoje prostore postopoma pridobivala, prilagajala in širila.
Za pridobljenimi prostori so desetletja pobud, pogajanj in vlaganj Akademije ter nešteto sodelovanj z mestom, državo in Univerzo v Ljubljani. Razvoj študijskih programov je prinašal nove potrebe, ki jih je Akademija pogosto reševala s prenovami in najemom dodatnih prostorov. Združitev dejavnosti v ustrezno opremljeni stavbi ostaja njen ključni prostorski cilj.
Pregled, ki sledi, povezuje uresničene pridobitve in neizvedene načrte ter pojasnjuje današnjo prostorsko razpršenost in dolgoletna prizadevanja za novogradnjo.
Zgodovina projekta
1945-1946
Prvi prostori na Poljanah
Novoustanovljeni Akademiji so bili dodeljeni prostori nekdanje licejske knjižnice v severnem traktu gimnazije na Poljanah, ki jih je tedaj še zasedalo skladišče organizacije UNRRA. Profesorji so organizirali njihovo preureditev in zbirali opremo za začetek študija. Redni pouk se je začel januarja 1946.
1946
Zamisel skupne stavbe treh akademij
Rektorji treh umetniških akademij so že leta 1946 poskušali uresničiti zamisel skupne novogradnje. Prizadevanja za skupen prostor umetniškega izobraževanja Akademijo spremljajo že od začetka njenega delovanja.
1949-1954
Prizadevanja za novogradnjo na Strossmayerjevi
Zaradi pomanjkanja prostora je Akademija pripravila predlog za gradnjo novih ateljejev na Strossmayerjevi cesti. Pri izkopavanju temeljev so sodelovali tudi profesorji s prostovoljnim delom. Gradnja zaradi omejenih investicijskih sredstev ni bila dokončana, Akademija pa je ostala v gimnazijski stavbi.
1959
Začetek selitve na Erjavčevo cesto 23
Okrajni ljudski odbor Ljubljana je Akademiji dal na razpolago izpraznjeno osnovno šolo na Erjavčevi cesti 23 in odobril sredstva za preselitev ter preureditev. Akademija je tja preselila upravo, knjižnico ter del kiparskih in slikarskih ateljejev. Višji letniki slikarstva in grafika so ostali na Poljanah, restavratorsko-konservatorski oddelek pa v Narodni galeriji, zato je pouk potekal na treh lokacijah.
1962

Novi paviljon in dokončana selitev
Ob stari šoli na Erjavčevi cesti 23 je bil po načrtih arhitekta Vinka Glanza zgrajen nov trakt, ki sta ga z investicijskimi sredstvi podprla republika in mesto. Leta 1962 je bila selitev Akademije na Erjavčevo končana. Novi in prenovljeni prostori so bistveno izboljšali pogoje za delo, vendar Akademija še vedno ni imela posebne risalnice in velike predavalnice. Več o projektu
1970
Načrt nove širitve na Erjavčevi
Jože Brumen je pripravil predlog preureditve Akademije, nadzidave in novega krožnega kiparskega paviljona. Načrt je pokazal, da pridobljeni prostori že manj kot desetletje po selitvi niso več zadoščali potrebam študija. Predlagana celovita rešitev ni bila uresničena. Več o projektu
1981-1986
Neuresničena pridobitev Erjavčeve ceste 25
Za načrtovani študij oblikovanja je Akademija poskušala pridobiti sosednjo stavbo na Erjavčevi cesti 25. Priprave so vključevale tudi zagotavljanje nadomestnih stanovanj za stanovalce. Zaradi nasprotovanja stanovalcev in zapletov pri spremembi namembnosti se predvidena rešitev ni uresničila.
1984-1985
Študij oblikovanja v začasnih prostorih
Uvedba študijskega programa Oblikovanje je prinesla nove prostorske potrebe. Ker na Erjavčevi ni bilo dovolj prostora, je večina programa zaživela v začasno pridobljenih prostorih Dijaškega doma Ivana Cankarja na Poljanah. Razvoj študija je tako spremljala nadaljnja prostorska razpršenost Akademije.
1986
Delna razbremenitev s preureditvijo podstrešja
Akademija je s preureditvijo podstrešja pridobila dodatne prostore in nekoliko razbremenila prenatrpane ateljeje. Poseg je izboljšal razmere, potrebe po obsežnejši širitvi pa so ostale.
1987-1989
Celovita širitev in sanacija ostaneta neuresničeni
Po arhitekturni zasnovi Edvarda Ravnikarja je Akademija naročila projekt dozidave, nadzidave in konstrukcijske sanacije novejšega trakta na Erjavčevi. Načrt je povezoval pridobivanje dodatnih površin z reševanjem konstrukcijskih težav stavbe. Celovita rešitev ni bila izvedena. Več o projektu
1990
Akademija začne pridobivati prostore na Dolenjski cesti 83
Po preverjanju Mladike in drugih lokacij je Akademija prepoznala možnost nakupa dela nekdanje tovarne Utensilia. Sama je vodila priprave na nakup, pri katerem se ji je pridružilo Mesto Ljubljana. Akademija je zagotovila večji delež kupnine in financirala začetno adaptacijo. Več o projektu
1992-1994

Dolenjska cesta 83 postane sedež študija oblikovanja
Spomladi 1992 se je študijsko delo preselilo v prve prenovljene prostore na Dolenjski cesti 83. Republika Slovenija je za potrebe Akademije leta 1993 najela in leta 1994 prek pristojnega ministrstva odkupila še dodatne prostore. Postopna pridobitev in prenova sta omogočili nadaljnji razvoj oblikovalskih študijskih programov.
1992-1999
Nove preveritve širitve obeh lokacij
Akademija je zaradi razvoja študijskih programov in naraščajočega vpisa preverjala možnosti prenove ter širitve na Erjavčevi in Dolenjski cesti. Predvidene so bile nadzidave, sanacije in pridobivanje sosednjih prostorov. Načrtovana celovita širitev ni bila uresničena, prostorski primanjkljaj pa je ostal. Več o projektu
1998-2001
Restavratorstvo na dodatnih lokacijah
Oddelek za restavratorstvo je leta 1998 pridobil prostore v ateljejih na Svetčevi ulici, leta 2001 pa se je razširil še v stavbo Rektorata Univerze v Ljubljani. Dodatni prostori so omogočili delovanje oddelka, vendar je razpršenost na več lokacij oteževala izvajanje študija.
2000-2003
Iskanje skupne prostorske rešitve na Metelkovi
Tri umetniške akademije so se ponovno povezale pri prizadevanju za skupno prostorsko rešitev na Metelkovi. Preveritve so pokazale, da razpoložljivo zemljišče ne omogoča umestitve vseh treh ustanov. Tudi preverjena možnost na območju Roga se je izkazala za neustrezno, zato se je iskanje skupne lokacije nadaljevalo. Več o projektu
2004-2013
Skupni projekt treh akademij na Roški
Leta 2004 so tri akademije s prvo Triado javno opozorile na nerešeno prostorsko stisko. Za njihovo skupno stavbo na Roški je bil izveden javni natečaj, za nadaljnje projektiranje pa izbran biro Ravnikar Potokar. Kljub izdelani projektni dokumentaciji projekt zaradi nerešenega odkupa zemljišča in nezagotovljenega financiranja ni napredoval v gradnjo. Tudi okrnjena različica iz leta 2013 ni bila uresničena. Več o projektu
2013
Najem dodatnih prostorov za slikarstvo
Zaradi pomanjkanja prostora za drugostopenjski študij je Oddelek za slikarstvo začel najemati prostore v enem od poslopij nekdanje Tobačne tovarne. Razvoj študija je ponovno zahteval širitev zunaj obstoječih prostorov Akademije.
2014-2017
Poskus združitve ALUO na Erjavčevi cesti 23
Po dogovoru Univerze v Ljubljani in treh akademij o ločenih prostorskih rešitvah je UL ALUO pripravila projekt združitve svojih dejavnosti na Erjavčevi cesti 23. Leta 2016 je bil izveden arhitekturni natečaj, na katerem je bila najvišje uvrščena rešitev studia Arhitektura Krušec. Zaradi neizpolnjenih lastniških pogojev za vključitev sosednjih gledaliških ateljejev tudi ta rešitev ni bila izvedena. Več o projektu
Od 2018
Nova stavba ALUO na Roški
Akademija je ponovno pripravila prostorski program za svojo novo stavbo na Roški. Urbanistični natečaj iz leta 2020 je z izbrano rešitvijo biroja Bevk Perović arhitekti določil podlago za nadaljnje načrtovanje območja. Cilj ostaja združitev vseh dejavnosti Akademije na eni lokaciji. Več o projektu
2021
Selitev v najete prostore na Tobačni 5
Zaradi nevzdržnih razmer na dotedanjih lokacijah so se Oddelek za restavratorstvo in študenti ter zaposleni smeri Video in novi mediji Oddelka za slikarstvo s Kongresnega trga, Svetčeve in Roške preselili v najete prostore na Tobačni 5, v stavbo Upravne enote Ljubljana. Selitev je izboljšala pogoje za delo, Akademija pa še naprej ostaja prostorsko razpršena in odvisna od najema.