DELOVANJE KNJIŽNICE
Do preklica sta mogoča le vračilo in izposoja predhodno naročenega gradiva.
Prost dostop do knjižnih polic ter uporaba računalnikov in čitalnice uporabnikom nista na voljo.
Vračilo gradiva:
Vrnjeno gradivo odložite na označeno mesto pri vstopu v knjižnico; gradivo ostane sedem dni v karanteni.
Izposoja gradiva:
Za izposojo morate gradivo predhodno naročiti prek elektronske pošte ali telefona.
Ko je gradivo pripravljeno, vas o tem obvestimo.
Naročite lahko do 5 enot gradiva.
V knjižnici veljajo varnostni ukrepi!
Pred vstopom v prostor si umijte in razkužite roke,
imejte masko,
gradivo, ki ga vračate, odložite v za to predvideno mesto ob vstopu v knjižnico,
vstopajte posamično,
ohranjajte varnostno razdaljo (najmanj 1,5 m).
ELEKTRONSKI VIRI
Na spodnjih povezavah lahko dostopate do elektronskih virov s področij humanistike, družboslovja in drugih vej znanosti.
Nekatere baze podatkov in spletni arhivi so v prostem pristopu, medtem ko so druge namenjene le članom knjižnic UL, CTK ali NUK. V tem primeru do spletnih vsebin dostopate ob predhodni prijavi prek oddaljenega dostopa.
- DiKUL Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani je spletni portal, s pomočjo katerega lahko uporabniki iščejo v centralnem indeksu bibliografskih podatkov. Ta zajema več sto milijonov naročniških in prosto/odprto dostopnih virov svetovnih založnikov ter ostalih ponudnikov strokovnih in znanstvenih informacij z vseh znanstvenih ved.
- Mrežnik je portal več kot 200 izbranih elektronskih informacijskih virov, ki so namenjeni iskanju znanstvene, strokovne in študijske literature.
- Oxford Art Online je temeljna enciklopedija umetnosti. Obsega prek 30.000 člankov (20.000 biografij) o umetnikih, smereh, šolah, tehnikah, teorijah itn.
- JSTOR Razširjen dostop do vsebin arhiva celotnih besedil več kot 1700 znanstvenih časopisov z različnih področij, antropologije, arheologije, filozofije, glasbe, sociologije, umetnosti in umetnostna zgodovine, zgodovine itn. Uporabniki lahko sedaj dostopajo do vseh arhivskih in tekočih zbirk revij ter do približno 35.000 knjig nekaterih založb.
- JSTOR (arhiv)
- Bloomsbury Encyclopedia of Philosophers
- Bloomsbury Applied Visual Arts
- Fashion Photography Archive
- Bloomsbury Medieval Studies
- Arcadian Library Online
- Guggenheim Museum
- Bloomsbury Architecture Library
- De Gruyter Online; testni dostop do 75.000 naslovov elektronskih knjig, objavljenih med leti 1650 in 2016, ki pokrivajo različna področja humanistike in družboslovja.
- Testni dostopi – različni založniki (Elsevier, Emerald, Brill, Wiley, MIT Press …)
- E-knjige – Znanstvena založba FF
- dLib, Digitalna knjižnica Slovenije omogoča dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Prek portala lahko dostopate do arhivov revij AB, Anthropos, Ars et humanitas, ČKZ, Dialogi, Grafičar, Kino, Poligrafi … ali npr. do knjig založbe KUD Logos itn.
- Europeana omogoča dostop do več kot 50 milijonov digitaliziranih enot – knjig, glasbe, umetnin in več.
- Život umjetnosti, prosti dostop do znanstvenega časopisa za teorijo umetnosti.
- Oris, arhiv člankov revije za arhitekturo.
- DOAJ (Directory of Open Access Journals), zbirka 300 časopisov v odprtem dostopu.
- Open DOAR, direktorij repozitorijev v odprtem dostopu.
- CORE, portal znanstvenih virov v odprtem dostopu.
O KNJIŽNICI
Knjižnica UL ALUO je visokošolska knjižnica, namenjena predvsem potrebam študentov, profesorjev in raziskovalcev UL ALUO pri njihovem študiju, pedagoškem in raziskovalnem delu.
Knjižnica ima dve lokaciji:
- Osrednja knjižnica na Erjavčevi cesti pokriva področje slikarstva, kiparstva, videa, grafike, restavratorstva in konservatorstva ter teorije umetnosti;
- Knjižnica Oddelkov za oblikovanje na Dolenjski cesti 83 pa zlasti področja grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, ilustracije in fotografije. Skupaj imata več kot 40 000 enot knjižničnega gradiva in več kot 60 naslovov tekoče naročenih serijskih publikacij.
Začetni fond je knjižnica sprejela iz Federalnega zbirnega centra. Prvi vpis v inventarno knjigo je bil narejen 1. 6. 1946. Natančno število prevzetih knjig je težko določljivo, ker v inventarni knjigi ni dosledno zabeležen darovalec, gre pa za okrog 400 knjižnih enot. V sedanje prostore na Erjavčevi cesti 23 se je ALU preselila leta 1959 hkrati s knjižnico, ki je svoje prostore dobila v tretjem nadstropju, kjer je še danes. V prostoru knjižnice so bila dolgo tudi predavanja umetnostne zgodovine in drugih teoretskih predmetov. Leta 1985 je bil ustanovljen Oddelek za oblikovanje, ki je dobil svoje prostore na Dolenjski cesti 83. Takrat se je literatura s področja oblikovanja prenesla v Knjižnico Oddelka za oblikovanje.
Knjižnica UL ALUO ima klasični (listkovni do leta 1996) abecedni imenski katalog avtorjev, piscev in umetnikov, geselski katalog in UDK signaturni katalog. Do leta 1996 so bili posebej obdelani tudi vsi članki v revijah. V sistem COBISS je knjižnica vključena od leta 1994.
Zaradi redkosti, dragocenosti in priročnosti je velik del gradiva namenjen le branju in pregledovanju v čitalnici oziroma v ateljejih UL ALUO. Večina gradiva je v prostem pristopu in je urejeno po sistemu UDK. Diplomske, magistrske in doktorske naloge si je mogoče ogledati le v čitalnici ali izposoditi na dom s predhodnim pisnim soglasjem avtorja.
Podaljšanje roka izposoje:
- po spletu (storitev “Moja knjižnica“)
- po telefonu: +386 (0)1 4212 505 (Erjavčeva), (0)1 4212 523 (Dolenjska cesta)
- po elektronski pošti: knjiznica@aluo.uni-lj.si
