Akademija upodabljajočih umetnosti (AUU) je bila ustanovljena z uredbo Narodne vlade Slovenije, sprejeto 8. oktobra in objavljeno 27. oktobra v Uradnem listu SNOS in NVS, št. 47.

7. novembra 1945 je bila v stanovanju Božidarja Jakca na Ciril-Metodovem trgu 21/IV prva seja AUU v zasedbi: Nikolaj Pirnat, France Mihelič, Božidar Jakac, Slavko Pengov (zapisnikar), Gojmir Anton Kos in Boris Kalin. Nekaj dni pred tem, 5. novembra, je minister za prosveto Ferdo Kozak imenoval omenjene za redne profesorje. Božidar Jakac je postal prvi rektor, Gojmir Anton Kos pa prorektor in odgovorni za finance.

Prvi sprejemni izpiti so potekali med 3. in 7. decembrom, vpisovanje prvih študentov na novo ustanovljeno akademijo pa 15. decembra 1945.

7. novembra 1945 je bila v stanovanju Božidarja Jakca na Ciril Metodovem trgu 21/IV prva seja AUU v zasedbi Nikolaja Pirnata, Franceta Miheliča, Božidarja Jakca, Slavka Pengova (zapisnikar), Gojmirja Antona Kosa in Borisa Kalina.

Sprejemni izpiti so potekali med 3. in 7. decembrom, vpisovanje prvih študentov na novo ustanovljeno AUU v severnem krilu Poljanske gimnazije pa 15. decembra 1945. Na vpis čakajo Vladimir Lakovič, Ivan Seljak Čopič, Julijan Renko in Alojz Lavrič, poleg tajnik Vladimir Koch

Študentsko delo pri urejanju novih prostorov AUU, ki ga nadzoruje prof. B. Kalin. Konec leta 1945.

Montaža napisne table na Strossmayerjevi 1. Konec leta 1945.

Redni pouk se je začel 14. januarja 1946 v prirejenih prostorih nekdanje licejske knjižnice v severnem krilu Poljanske gimnazije na Strossmayerjevi ulici na Poljanah in je februarja polno zaživel. Do leta 1947 so bili dodatno urejeni še prostori na podstrešju v istem poslopju.

Zamisel, da bi visokošolsko umetniško izobraževanje teklo v novi zgradbi treh akademij so poskušali uresničiti rektorji treh umetniških akademij v začetku leta 1946.

Profesorski zbor v novi akademiji: B. Kalin, G. A. Kos, F. Mihelič, N. Pirnat in S. Pengov ter tajnik V. Koch. Januar 1946.

V slikarskem ateljeju. 1946.

Izdelava figure slikarja za prvomajsko parado: Julijan Renko. 1946.

Leta 1947 je bil na AUU uveden specialistični (podiplomski) študij na področju slikarstva, kiparstva in grafike.

Od leta 1948 dalje se je študij začenjal z obveznim pripravljalnim letnikom, tako da je je vse do leta 1959 študij skupaj s »pripravljalko« na AUU trajal pet let.

Uveden specialistični študij restavriranja in konserviranja.

Prva ekskurzija študentov AUU v tujino, na beneški bienale. Pomagajo jo organizirati študenti sami. Spremlja jih honorarni prof. umetnostne zgodovine Fran Šijanec.

Prepoved samostojnega razstavljanja ali nastopanja na razstavah, ki jih ni pripravila AUU, preneha veljati.

Udarniško delo profesorjev ob izkopavanju temeljev za novo akademijo na Stossmayerjevi: Marij Pregelj in S. Pengov. 1954.

Skupinski posnetek s prof. F. Šijancem na trgu San Marco. 1954.

Prva redno zaposlena profesorica je bila od 1. februarja leta 1955 dalje dr. Jelisava (Špelca) Čopič, ki je poučevala umetnostno zgodovino.

Diplomske izpite so na akademiji uvedli leta 1956 kot edini v Jugoslaviji. V teh letih so slikarji dobili v roke čopič šele po treh letih študija. Vse dotlej so se smeli posvečati le risbi.

Razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti v Jakopičevem paviljonu, od 6. do 15. junija 1956.

Razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti v Jakopičevem paviljonu, od 6. do 15. junija 1956.

Profesorski zbor: stojijo profesorji Riko Debenjak, grafični laborant Ivan Ogrin, Slavko Pengov, Nikolaj Omersa, Špelca Čopič, Boris Fakin (Igor Torkar), tajnica Pia Vavpotič, Mirko Šubic, Karel Putrih, Maksim Sedej, Zdenko Kalin in Marij Pregelj, sedijo Gojmir Anton Kos, Boris Kalin, Gabrijel Stupica, Božidar Jakac in France Mihelič. 1956.

Od letnika 1959/60 opuščen pripravljalni letnik zaradi zakonsko določenega skrajšanja visokošolskega študija.

Leta 1959 je dobila akademija nove prostore v nekdanji osnovni šoli Vrtača na Erjavčevi cesti. Pouk je v tem obdobju potekal na treh koncih: rektorat z upravo, tehničnimi oddelki in delom učilnic je bil na Vrtači, v Poljanski gimnaziji so ostali višji letniki slikarstva in oddelek za grafiko, restavratorsko-konservatorski oddelek je ostal v Narodni galeriji.

Prvi od diplomantov ljubljanske AUU, ki je začel poučevati na njej, je bil kipar Drago Tršar, ki je prišel na oddelek za kiparstvo 1. januarja 1960 kot asistent po smrti prof. Frančiška Smerduja leta 1959.

Začetek gradnje novega trakta AUU na Erjavčevi cesti po načrtih arhitekta Vinka Glanza in adaptacija starega trakta.

Na prvi seji akademijskega sveta AUU v Ljubljani 27. novembra 1961 v razširjenih prostorih na Erjavčevi cesti so odobrili predlog za preimenovanje Akademije upodabljajočih umetnosti v Akademijo likovnih umetnosti.

Oktobra selitev v novozgrajene prostore, ki še vedno ne zadoščajo za vse potrebe akademije.

Selitev na Erjavčevo cesto in projekt novega trakta AUU po načrtih Vinka Glanza in adaptacija starega arhitekta. 1962.

Selitev na Erjavčevo cesto in projekt novega trakta AUU po načrtih Vinka Glanza in adaptacija starega arhitekta. 1962.

Preimenovanje v Akademijo za likovno umetnost je bilo potrjeno z objavo v Uradnem listu LRS leta 1963.

Na akademijski seji 26. junija 1965 je bil sprejet sklep o ustanovitvi galerijske zbirke, da bi s tem počastili 20-letnico obstoja ALU. Leta 1966 so bila zbrana prva dela in marca 1966 je bila Galerija ALU slovesno odprta. Ob tej priložnosti so bila predstavljena dela pedagogov in prve generacije diplomantov. Razprava o oblikovanju akademijske zbirke je bila prvič aktualna že veliko prej, na seji 7. decembra 1949.

Proslava 70-letnice Božidarja Jakca, prvega rektorja AUU, v PEN-klubu pri Mikliču: nagovor G. Stupice, poleg Tatjana in Božidar Jakac. 1969.

Proslava 70-letnice Božidarja Jakca, prvega rektorja AUU, v PEN-klubu pri Mikliču: nagovor G. Stupice, poleg Tatjana in Božidar Jakac. 1969.

Avgust Černigoj na obisku na ALU: F. Kokalj, A. Jemec, A. Černigoj, M. Pogačnik, M. Tršar in študent Stanko Hrovatič. C. 1973.

ALU je postala članica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Zdaj je ne vodi več rektor, pač pa dekan. Ob 30-letnici ALU je izšel zbornik.

Prva diploma iz videa na ljubljanski ALU.

Restavratorski in konservatorski atelje. 1982.

Prof. S. Tihec v kiparskem ateljeju IV. letnika generacije 1981/82: na profesorjevi desni Jože Vrščaj. 1982.

27. junija je bil sprejet sklep o uvedbi VIP Oblikovanje in v študijskem letu 1984/85 je stekel nov študijski program.

Do leta 1985 je na ALU diplomiralo 842 študentov na dodiplomskem in 246 na podiplomskem študiju. Profesorski zbor na akademiji je zdaj sestavljen skoraj izključno iz njenih diplomantov.

Februarja 1987 je bil na ALU uveden študij videa – najprej kot izbirni predmet za študente na Oddelku za oblikovanje. Leta 1989 je postal redni predmet pri študiju umetniških smeri. Ljubljanska ALU je bila prva akademija v tedanji Jugoslaviji, ki je uvedla poučevanje videa. Uveden je bil predmet Fotografija, vendar samo za študente oblikovanja.

Za študente oblikovanja je bil uveden predmet Ilustracija.

V začetku leta je Oddelek za oblikovanje dobil nove prostore v opuščeni tovarni Utensilia na Dolenjski cesti 83, kamor se je v celoti preselil. Pred tem je pouk potekal na dveh lokacijah, na matični lokaciji ALU na Erjavčevi cesti 23 in na podstrešju Dijaškega doma Ivan Cankar na Poljanah.

Profesorji in sodelavci na Oddelku za oblikovanje na dvorišču novo pridobljenih prostorov za pouk v nekdanji tovarni Utensilia: Zdravko Papič, dekan Tomaž Brejc, Radovan Jenko, predstojnik Peter Skalar, Milan Pajk, Stane Bernik, Romana Lesnika, Lucijan Bratuš, Ranko Novak, Petar Dabac, Marjan Gnamuš, Jože Barši, Lujo Vodopivec, Grega Košak, Emerik Bernard, tajnica Špela Rojec, Tomaž Kržišnik, Igor Rehar, Lojze Logar, Franc Novinc, Georg Gedl, Vladimir Pezdirc, Saša Mächtig in Bogoslav Kalaš. 1992.

Izšel je zbornik ob 50-letnici ALU.

30. januarja 1996 je bilo sprejeto soglasje o uvedbi VIP Restavratorstvo in od študijskega leta 1996/97 dalje ga je bilo mogoče na ALU samostojno študirati.

Podiplomski študij se je na vseh smereh na ALU preobrazil iz specialističnega v magistrskega. Priznana je bila enakovrednost nekdanjih specialističnih nazivov z magistrskimi.

Oddelek za restavratorstvo je dobil prostore za delovanje v ateljejih na Svetčevi ulici 2.

Oddelek za restavratorstvo se je razširil še na novo lokacijo in deluje še v stavbi Rektorata UL.

Akademski zbor ALU je 27. junija 2002 na predlog Oddelka za oblikovanje izglasoval sklep o preimenovanju ALU v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Senat ALU je ta sklep potrdil 2. aprila 2003.

Organizirana je bila prva Triada kot širši javni protest treh akademij zaradi nerešene prostorske problematike umetniških akademij ljubljanske Univerze. Potekala je kot zasedba Univerze, protestni javni shod pred Državnim zborom RS, kulturno-umetniški dogodek na Prešernovem trgu, pohodi po mestu …

Razpisan je javni mednarodni arhitekturni natečaj za zgradbo treh umetniških akademij.

Razstava nagrajenih natečajnih osnutkov za projekt novih umetniških akademij v Ljubljani na Rektoratu UL je bila odprta 23. junija 2005. Arhitekturni biro Ravnikar Potokar je dobil v prvem krogu  za projekt 3. nagrado, v drugem, ki se je zaključil 2006, pa je postal to zmagoviti projekt.

Obiskovalci na odprtju razstave nagrajenih natečajnih osnutkov za projekt novih umetniških akademij v Ljubljani na rektoratu UL. 23. junij 2005.

Po tem ko je 22. marca senat Univerze v Ljubljani potrdil preimenovanje se je Akademija za likovno umetnost 30. marca s potrditvijo v Državnem zboru RS preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje.

Ob 60-letnici ALUO je izšel zbornik.

Uvedena je oblika bolonjskega študija na študijskih smereh: Slikarstvo, Kiparstvo, Konserviranje in restavriranje likovnih del, Industrijsko in unikatno oblikovanje in Oblikovanje vizualnih komunikacij, na katerih je mogoče vpisati enajst različnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, med njimi tudi Fotografijo, Ilustracijo, Interaktivno oblikovanje … Zdaj lahko študenti vpisujejo izbirne predmete s prav vseh študijskih smeri.

Uveden je drugostopenjski bolonjski študij na smeri Slikarstvo, naslednje leto pa še na ostalih smereh.

Oddelek za slikarstvo mora zaradi pomanjkanja prostora za potrebe drugostopenjskega študija najemati dodatne prostore v enem od poslopij nekdanje Tobačne tovarne.

Ob 30-letnici Oddelka za oblikovanje je izšel zbornik in je bilo organiziranih več dogodkov, mdr. razstava na ljubljanskem Kongresnem trgu. Istočasno je izšla tudi knjiga Izobraževanje na področju oblikovanja / design education.

8. oktobra 2015 je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekala slavnostna akademija ob 70. obletnici obstoja UL ALUO. Slavnostni govornik večera je bil zaslužni prof. dr. Tomaž Brejc, nekdanji dekan UL ALUO in dolgoletni profesor umetnostne zgodovine in teorije. Dr. Brejc in drugi nekdanji dekani, izr. prof. Kiar Meško, prof. Andrej Jemec, prof. Bogoslav Kalaš, prof. Dušan Tršar, prof. Franc Kokalj, prof. dr. Stane Bernik in izr. prof. Bojan Gorenec so na dogodku prejeli posebna priznanja, v zahvalo za požrtvovalno vodenje akademije in prispevek k razvoju visokošolskega študija na likovnem področju.

19. januarja 2016 se je v Galeriji Jakopič odprla razstava ALUO LXX. Preteklost, sedanjost, prihodnost, posvečena 70. obletnici začetka rednega akademijskega pouka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO), takrat še Akademiji upodabljajočih umetnosti. Zasnovana je bila kot hibridna prostorska instalacija zgodovine, sedanjosti in prihodnosti, v kateri so se prepletali klasična galerijska postavitev, prostorske instalacije in prizorišča, namenjena izvajanju ustvarjalnih/pedagoških dejavnosti v živo.

Ob razstavi je izšel katalog ALUO LXX Preteklost, sedanjost, prihodnost / Past, Present, Future.

Izvoljena je prva dekanja v zgodovini UL ALUO, izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš.

Med 15. oktobrom in 17. novembrom 2019, ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, je UL ALUO prevzela gostovanje razstave TRANSFORM, bienalnega mednarodnega projekta, ki od leta 2009 povezuje umetniške akademije Jugovzhodne Evrope. Ljubljanska razstava, poimenovana TRANS-FORM:ACTION, in njen spremljevalni program sta bila izvedena v sodelovanju z več ustanovami: Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Slovenski etnografski muzej, Galerija Nočna Izložba Pešak – AKC Metelkova Mesto in ploščad Muzejske četrti Metelkova.

Med 1. marcem in 1. septembrom 2019 so študenti in predavatelji smeri Industrijsko oblikovanje UL ALUO sodelovali na eni najpomembnejših mednarodnih prireditev s področja oblikovanja in arhitekture, XXII Triennale di Milano: Broken Nature: Design Takes on Human Survival. Predstavili so se z razstavnim projektom Misliti pogoje našega časa/Thinking the Conditions of Our Time, ki so ga organizatorji zaradi visoke kakovosti, čeprav se je UL ALUO na trienale prijavila kot izobraževalna institucija, uvrstili na elitno lokacijo med državne paviljone.

Oddelek za restavratorstvo in Oddelek za slikarstvo – smer Video in novi mediji zapustita svoje prejšnje lokacije (Kongresni trg, Svetčeva, Roška) in se preselita v nove prostore na Tobačni 5, v stavbi Upravne enote Ljubljana.

Smer Video in novi mediji dobi novo ime: Video, animacija in novi mediji.

Po tem, ko je senat UL ALUO decembra 2021 soglasno potrdil resolucijo o razglasitvi podnebnih in okoljskih izrednih razmer (The Higher Education Sustainability Initiative – HESI), se je januarja 2022 UL ALUO priključila še h globalni pobudi univerz za delovanje k prehodu v brezogljični svet, katere pobudnica je Zveza za trajnostno vodenje v izobraževanju (The Alliance for Sustainability Leadership in Education – EAUC).