OZADJE
Leta 1984 je bil sprejet sklep o uvedbi visokošolskega izobraževalnega programa Oblikovanje, ki se je začel izvajati v študijskem letu 1984/85. Program je potekal na dveh lokacijah: deloma v matični stavbi Akademije za likovno umetnost na Erjavčevi cesti 23, deloma pa v prostorih Dijaškega doma Ivana Cankarja na Poljanah. Uvedba novega študijskega področja je dodatno povečala že obstoječe prostorske potrebe Akademije.

Projekt dozidave je bil osredotočen na trakt ob Erjavčevi cesti, zgrajen leta 1960. Predvideval je njegovo razširitev, nadzidavo in konstrukcijsko sanacijo ter ureditev povezovalnega dela med traktom in starejšo stavbo Akademije. Tehnično poročilo je že takrat ugotavljalo, da obstoječi trakt statično in potresno ni varen, zato so bili poleg prostorske razširitve predvideni tudi sanacija konstrukcije, utrditev obstoječih temeljev in vgradnja novega požarnega stopnišča.

Načrtovani poseg je tako hkrati odgovarjal na tri potrebe: povečanje prostorskih zmogljivosti zaradi razvoja študijskih programov, funkcionalno povezovanje dejavnosti Akademije ter sanacijo dotrajanega in potresno neustreznega trakta.

PRIPRAVA PROJEKTA
Ohranjena dokumentacija ne vsebuje prvotnega investicijskega programa ali sklepa, na podlagi katerega se je projekt začel, vendar iz projektnih map izhaja, da je bila Akademija za likovno umetnost investitor, izdelavo dokumentacije pa je zaupala podjetju IZTR, Inženiring in projektiranje, p. o., Ljubljana.

Pogodba za izdelavo projekta je bila sklenjena 19. oktobra 1987. Odgovorna vodja projekta in projektantka arhitekture je bila arhitektka Ana Mavko, avtor arhitekturne zasnove pa prof. Edvard Ravnikar. Pri pripravi projekta so sodelovali tudi projektanti konstrukcije, elektroinštalacij, strojnih instalacij, kanalizacije ter strokovnjaki za varstvo pri delu in požarno varnost.

Projektantska organizacija:
IZTR, Inženiring in projektiranje, p. o., Ljubljana

Avtor arhitekture:
prof. Edvard Ravnikar, dipl. inž. arh.

Odgovorna vodja projekta in projektantka arhitekture:
Ana Mavko, dipl. inž. arh.

Sodelujoči projektanti:
Anton Berce – konstrukcije
Brane Krištof – statični izračuni
Vojko Vabšek – elektroinštalacije
Mitja Lenassi – strojne instalacije
Niko Nosan – kanalizacija
Aleksander Remec – varstvo pri delu in požarna varnost

PROJEKTNA REŠITEV
Projekt je predvideval dozidavo vseh obstoječih etaž trakta – pritličja, prvega in drugega nadstropja – za približno 4,6 metra proti Erjavčevi cesti. Nad obstoječim in novim delom trakta je bila načrtovana nova mansardna etaža s slikarskimi ateljeji. Glavni vhod bi ostal na obstoječem mestu, vendar bi bil prenovljen in povezan z novim veznim hodnikom. Na zahodnem delu dvorišča je bila predvidena tudi manjša galerijska dvorana z vhodom iz povezovalnega hodnika.

Namembnost prostorov bi večinoma ostala povezana z obstoječimi programi, vendar bi bili prostori povečani, posodobljeni in funkcionalneje razporejeni:

• v pritličju so bili predvideni kiparski ateljeji, delavnica, orodjarna, mavčarna, garaža in galerija;
• v prvem nadstropju slikarski in grafični programi, fotografski laboratorij, video, kabineti in prostori uprave;
• v drugem nadstropju prostori industrijskega oblikovanja;
• v mansardni etaži štirje veliki slikarski ateljeji.

Skupna predvidena površina vseh štirih etaž je znašala 2.890,88 m² bruto oziroma 2.744,06 m² neto.

Poseg ni bil zasnovan le kot prostorska razširitev. Predvidena je bila sanacija obstoječe konstrukcije, nova armiranobetonska nosilna konstrukcija dozidanega dela, prenova sanitarij in kanalizacije, nova vodovodna napeljava, mehansko prezračevanje prostorov brez možnosti naravnega prezračevanja, prenova ogrevanja in elektroinštalacij ter celovita ureditev požarne varnosti. Večji del dotrajane kanalizacije obstoječega prizidka bi bil odstranjen in nadomeščen z novo.

V ohranjenem gradivu ni podatkov, da bi bil za projekt izveden arhitekturni natečaj. Iz dokumentacije izhaja, da je bila arhitekturna zasnova izdelana pod avtorstvom prof. Edvarda Ravnikarja, projekt pa je nato interdisciplinarna skupina razvila do faze PGD.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Do decembra 1989 je bila pripravljena obsežna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Posamezne mape vključujejo osnovne podatke o objektu in investitorju, dokazila projektantske organizacije, tehnična poročila, načrte, izračune, popise del in predračune.

Arhitektura, kanalizacija, popis del in predračun ter statika
Osrednja projektna mapa vsebuje tehnično poročilo, arhitekturno zasnovo, pregled površin, konstrukcijske izračune, načrte kanalizacije ter popis predvidenih gradbenih in obrtniških del. Dokumentacija je izdelana v fazi PGD in datirana decembra 1989.

Situacija in zasnova kanalizacije

Situacijski načrt prikazuje lego obstoječih stavb, predvideno dozidavo, ureditev vhoda in parka ter nove in obstoječe kanalizacijske povezave na območju ob Erjavčevi cesti.

Elektroinštalacije
Projektna mapa obravnava električno napajanje, razsvetljavo, priključke, zaščito in druge elektroinštalacije predvidenega objekta. Izdelana je bila kot sestavni del PGD decembra 1989.

Požarna varnost in varstvo pri delu
Dokumentacija vključuje požarnovarnostno poročilo, presojo odmikov od sosednjih stavb, evakuacijske poti, požarno odpornost konstrukcije, hidrantno omrežje in druge ukrepe za varno uporabo objekta.

Strojne instalacije – prezračevanje
Projekt je predvideval mehansko prezračevanje sanitarnih prostorov in drugih prostorov brez neposrednega naravnega prezračevanja ter odvajanje zraka od tehnološke opreme.

Strojne instalacije – vodovod in vertikalna kanalizacija
Dokumentacija je obravnavala novo vodovodno napeljavo, sanitarne priključke, vertikalno kanalizacijo ter povezavo objekta na obstoječo mestno infrastrukturo.

Vrednost projekta

Januarja 1990 je bila skupna predračunska vrednost investicije ocenjena na 12.366.581 dinarjev. Znesek je obsegal gradbeno-obrtniška dela, kanalizacijo, elektroinštalacije in strojne instalacije, ni pa vključeval stroškov zavarovanja oziroma podpiranja sosednjih stavb ter morebitne sanacije škode, nastale pri rušitvenih delih.

Po takratnem uradnem tečaju je predračunska vrednost ustrezala približno 1,77 milijona nemških mark oziroma 903.000 evrov. Ob upoštevanju rasti splošne ravni cen bi to danes pomenilo približno 1,8 milijona evrov. Gre pa pri temu za okvirni preračun kupne vrednosti, ne za oceno, koliko bi izvedba enakega projekta stala danes.

RAZPLET IN NADALJEVANJE

Projekt je bil do konca leta 1989 razvit do faze dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdelani niso bili le arhitekturni načrti, temveč tudi statični izračuni, instalacijski načrti, požarnovarnostni elaborat, popisi del in predračuni, imenovana pa je bila tudi komisija za kontrolo tehnične dokumentacije.

Kljub visoki stopnji pripravljenosti projekt ni bil izveden. Med doslej najdenim gradivom ni dokumenta o njegovi formalni ustavitvi niti zanesljivega pojasnila razlogov, zato jih ni mogoče nedvoumno pripisati finančnim, upravnim ali širšim političnim okoliščinam.

Neuresničitev projekta je pomenila, da načrtovana dozidava, nadzidava in celovita sanacija trakta iz leta 1960 niso bile izvedene v predvidenem obsegu. Prostorske potrebe Akademije so ostale nerešene in so bile že v naslednjem desetletju ponovno predmet novih prostorskih preveritev in načrtov prenove.

Projekt iz let 1987–1989 je danes pomemben tudi zato, ker dokumentira, da potreba po razširitvi in konstrukcijski sanaciji stavbe na Erjavčevi cesti ni nova. Že pred več kot tremi desetletji je bila prepoznana kot nujna, pripravljena pa je bila tudi celovita projektna rešitev, ki se ni uresničila.