OZADJE
V začetku devetdesetih let so se prostorske potrebe Akademije za likovno umetnost hitro povečevale. Študijski program Oblikovanje, uveden leta 1984, se je razvijal v smeri industrijskega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in unikatnega oblikovanja, ob tem pa so se širile tudi druge študijske in umetniške dejavnosti Akademije.

Za potrebe Oddelka za oblikovanje je Akademija pridobila del prostorov nekdanje tovarne Utensilia na Dolenjski cesti 83. Spomladi 1992 se je študijsko delo preselilo v približno 500 m² deloma prenovljenih prostorov, razporejenih v treh etažah. Že ob vselitvi je bilo jasno, da pridobljene površine ne zadoščajo za dolgoročno izvajanje in razvoj programa.

Akademija je ob koncu desetletja delovala na več med seboj ločenih lokacijah. Slikarstvo, kiparstvo, študij restavratorstva, uprava in del spremljajočih dejavnosti so bili na Erjavčevi cesti, oblikovanje na Dolenjski cesti, posamezni ateljeji na Svetčevi in Trubarjevi ulici. Obseg dejavnosti se je v petnajstih letih več kot podvojil, prostori pa po velikosti, funkcionalnosti, tehnični opremljenosti in varnosti niso več ustrezali potrebam Akademije.

Obdobja 1992–1999 zato ne zaznamuje en sam načrt, temveč zaporedje prostorskih preveritev, programskih nalog, arhitekturnih zasnov in investicijskih dokumentov. Ti so najprej obravnavali širitev obeh obstoječih lokacij, nato preverili možnost selitve Akademije na novo lokacijo ter se nazadnje osredotočili na združitev vseh dejavnosti na razširjeni lokaciji na Erjavčevi cesti.

PRIPRAVA PROJEKTA
Prvi celoviti dokument je bil pripravljen septembra 1992 za Oddelek za oblikovanje na Dolenjski cesti. Ministrstvo za šolstvo in šport je izdelavo programa naročilo podjetju LIZ-Inženiring, pripravila pa ga je arhitektka Sonja Zajec.

Dokument je analiziral študijske programe, število študentov in zaposlenih, obseg študijskega dela, potrebne površine, nosilnost obstoječega objekta ter možnosti postopnega pridobivanja in prenove dodatnih prostorov v kompleksu nekdanje tovarne Utensilia. Skupna potreba Oddelka za oblikovanje je bila ocenjena na približno 3.326 m². Obstoječa stavba, zgrajena leta 1943, je zahtevala temeljito konstrukcijsko in potresno sanacijo.

Aprila 1997 je bila izdelana ločena prostorska preveritev za lokacijo na Erjavčevi cesti. Analiza je obravnavala starejšo stavbo Akademije in trakt iz začetka šestdesetih let, njuno medsebojno povezavo, površine posameznih programov, požarno varnost, konstrukcijske omejitve ter možnosti nadzidave in nadaljnje širitve. Na obstoječih 2.497 m² je bilo mogoče izvajati le del predvidenega programa, normativno potrebna površina pa je bila ocenjena na 3.990 m². Prva preveritev je tako pokazala primanjkljaj približno 1.493 m².

Leta 1998 je bila za Oddelek za oblikovanje pripravljena nova prostorska preveritev, ki je upoštevala izkušnje večletnega delovanja na Dolenjski cesti, razvoj študijskih smeri in potrebo po večjih modelarskih, delavniških in spremljajočih prostorih. Na lokaciji je bilo tedaj na voljo približno 2.620 m². Z ureditvijo podstrešja bi bilo mogoče pridobiti največ okoli 800 m², vendar tudi to ne bi zadostovalo za celoten program. Prostorska preveritev je zato predvidela še pridobitev in adaptacijo sosednjega objekta ter ureditev dodatnih zemljišč za dostop in mirujoči promet.

Ker so se študijski programi in pričakovani vpis sproti razvijali, so se spreminjali tudi izračuni potrebnih površin. V poznejšem skupnem programu je bil primanjkljaj ocenjen na 1.653 m² na Erjavčevi in 2.246 m² na Dolenjski cesti. Razlika glede na zgodnejše izračune je posledica razširitve programskih zahtev in upoštevanja predvidenega razvoja Akademije.

PROJEKTNE REŠITVE
Prenova in širitev prostorov na Dolenjski cesti

Na Dolenjski cesti je bila predvidena postopna sanacija obstoječega objekta, ureditev že pridobljenih etaž, izraba podstrešja ter nakup in adaptacija sosednje stavbe. Tako bi bilo mogoče povečati površino Oddelka za oblikovanje, izboljšati konstrukcijsko in požarno varnost ter zagotoviti večje ateljeje, modelarske delavnice, tehnične prostore, kabinete in skupne površine.

Pomembna omejitev lokacije je bilo pomanjkanje zemljišča. Na obstoječi parceli ni bilo mogoče ustrezno urediti dostopa, dostave in mirujočega prometa, zato je bila širitev odvisna tudi od pridobitve dodatnih zemljišč oziroma vključitve širšega območja nekdanjega industrijskega kompleksa.

Prenova in nadzidava prizidka na Erjavčevi cesti

Leta 1998 je arhitekt doc. Črtomir Mihelj pripravil idejno projektno zasnovo prenove in nadzidave trakta na Erjavčevi cesti. Predlagal je njegovo konstrukcijsko sanacijo, manjšo razširitev proti zahodu ter nadzidavo s tretjim nadstropjem in mansardo. Predvideni so bili tudi novo požarno stopnišče, dvigalo, posodobitev instalacij in potresna utrditev stavbe.

Po izvedbi predvidenih posegov bi se površina lokacije na Erjavčevi povečala z 2.497 na približno 4.047 m². Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je avgusta 1998 izdal pozitivno predhodno mnenje k predvideni dozidavi in preoblikovanju objekta, končna arhitekturna rešitev pa bi morala biti dodatno usklajena.

Sama nadzidava še vedno ne bi mogla zagotoviti vseh potrebnih prostorov. Že prostorska preveritev iz leta 1997 je ugotovila, da bi bilo mogoče trajnejšo rešitev doseči le ob pridobitvi zemljišča in stavb sosednjih Gledaliških ateljejev.

Preveritev dveh lokacij in nove skupne lokacije

Julija 1999 je bila izdelana prva predinvesticijska zasnova za rešitev prostorske problematike celotne Akademije. Primerjala je dve osnovni možnosti.

Prva je predvidevala nadaljnje delovanje na Erjavčevi in Dolenjski cesti: prenovo, razširitev in nadzidavo trakta na Erjavčevi ter sanacijo obstoječih prostorov, ureditev podstrešja in nakup sosednje stavbe na Dolenjski.

Druga možnost je predvidevala prodajo obeh obstoječih lokacij ter gradnjo ali nakup in adaptacijo novega objekta, v katerem bi bilo vseh približno 7.800 m² površin Akademije združenih na eni lokaciji. Predinvesticijska zasnova je kot finančno ugodnejšo ocenila prvo, fazno izvedljivo možnost, vendar se preverjanje s tem ni končalo.

Združitev Akademije na Erjavčevi cesti

Po nadaljnjih preveritvah julija in avgusta 1999 se je kot najprimernejša pokazala nova različica: združitev celotne Akademije na Erjavčevi cesti.

Črtomir Mihelj je avgusta 1999 izdelal prostorski preizkus, ki je predvideval:

• adaptacijo starejše stavbe Akademije,
• prenovo, razširitev in nadzidavo trakta iz šestdesetih let,
• odstranitev Gledaliških ateljejev,
• gradnjo nove stavbe na njihovem mestu,
• možnost podzemnih prostorov za parkiranje, skladišča in spremljajoče dejavnosti.

Nova in prenovljena celota bi obsegala približno 7.800 m² neto površin. Ohranjene situacije prikazujejo več preverjenih možnosti umestitve in povezovanja nove stavbe z obstoječima objektoma Akademije.

Celoviti prostorski program, pripravljen jeseni 1999, je sicer določal približno 9.132 m² potrebnih površin. Predlagana rešitev na Erjavčevi bi tako zagotovila okoli 85 odstotkov celotnega programa. Preostale potrebe bi bilo po takratni oceni mogoče pozneje reševati z dodatno širitvijo znotraj istega mestnega kareja.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Ohranjeno gradivo kaže, da je bilo v osmih letih pripravljenih več zaporednih programskih, prostorskih, arhitekturnih in investicijskih dokumentov.

Program potrebnih prostorov in možnost izvajanja pouka v objektu podjetja Utensilia na Dolenjski cesti v Ljubljani, september 1992
Dokument obravnava študijski program Oddelka za oblikovanje, število študentov in zaposlenih, potrebne površine, obstoječe prostore, konstrukcijsko stanje objekta, možnosti postopnega pridobivanja dodatnih etaž ter okvirno vrednost sanacije in adaptacije. Izdelalo ga je podjetje LIZ-Inženiring, pripravila pa arhitektka Sonja Zajec.

Akademija za likovno umetnost – prostorska preveritev, april 1997
Prostorska preveritev analizira lokacijo na Erjavčevi cesti, obstoječi stavbi, potrebe študijskih programov ter možnosti nadzidave in širitve. Ugotavlja, da prostorske problematike ni mogoče trajno rešiti brez pridobitve območja Gledaliških ateljejev.

Akademija za likovno umetnost, Oddelek za oblikovanje – Prostorska preveritev II, julij 1998
Dokument posodablja program Oddelka za oblikovanje ter preverja sanacijo in širitev prostorov na Dolenjski cesti, ureditev podstrešja in pridobitev sosednjih objektov.

Idejna projektna zasnova prenove in nadzidave na Erjavčevi cesti, 1998
Zasnova doc. Črtomirja Mihelja vključuje nadzidavo prizidka s tretjim nadstropjem in mansardo, njegovo konstrukcijsko sanacijo, razširitev, novo požarno stopnišče in dvigalo. Gradivu je priloženo tudi pozitivno predhodno mnenje spomeniškovarstvene službe.

Predinvesticijska zasnova za rešitev prostorske problematike ALU, julij 1999
Dokument, ki ga je za LIZ-Inženiring pripravila Nevenka Franko, primerja nadaljnji razvoj na dveh obstoječih lokacijah z gradnjo oziroma pridobitvijo nove skupne stavbe. Vključuje analizo površin, ocene investicijskih izdatkov, terminski načrt in finančno konstrukcijo.

Preizkus umestitve Akademije na eni lokaciji, avgust 1999
Prostorski preizkus Črtomirja Mihelja obravnava združitev celotne Akademije na Erjavčevi cesti z novogradnjo na mestu Gledališkega ateljeja. Ohranjene so tehnična obrazložitev ter različne situacijske in volumenske preveritve.

Predinvesticijska zasnova za rešitev prostorske problematike ALU na lokaciji Erjavčeva cesta v Ljubljani, oktober 1999
Dokument podrobneje razvije izbrano rešitev na eni lokaciji. Obsega programsko, prostorsko, finančno in terminsko analizo adaptacije obstoječih objektov ter gradnje nove stavbe na zemljišču Gledališkega ateljeja.

Programska naloga za vse študijske programe Akademije na skupni lokaciji, november 1999
Programska naloga združuje potrebe vseh študijskih področij in spremljajočih dejavnosti Akademije ter določa skupno potrebo po približno 9.132 m² prostorov.

Dopisa Univerzi v Ljubljani o prostorski problematiki ALU, maj in december 1999
Dopisa s seznamom štirinajstih strokovnih prilog ter pojasnilom o oviri pri pridobitvi Gledaliških ateljejev dokumentirata obseg opravljenega dela in ključni razlog, zaradi katerega združitev Akademije na Erjavčevi ni napredovala.

Vrednost projekta

Ker so se obseg, lokacija in programska izhodišča projekta spreminjali, so se spreminjale tudi ocene investicijske vrednosti.

Leta 1992 je bila sanacija in adaptacija predvidenih 3.326 m² prostorov Oddelka za oblikovanje na Dolenjski cesti ocenjena na 189.771.578 tolarjev, kar po poznejšem fiksnem menjalnem razmerju ustreza približno 792.000 evrom.

Julijska predinvesticijska zasnova iz leta 1999 je prenovo in širitev obeh obstoječih lokacij ocenila na:

Erjavčeva cesta: 332.267.300 tolarjev,
Dolenjska cesta: 749.539.600 tolarjev,

SKUPAJ: 1.081.806.900 tolarjev, oziroma približno 4,51 milijona evrov.

Možnosti nove skupne stavbe oziroma nakupa in adaptacije drugega objekta so bile po odštetju prihodka od prodaje obstoječih nepremičnin ocenjene na približno 1,45 do 1,48 milijarde tolarjev.

Oktobra 1999 je bila investicija za združitev Akademije na Erjavčevi cesti ocenjena na 1.595.827.708 tolarjev z DDV, kar ustreza približno 6,66 milijona evrov. Z upoštevanjem predvidene rasti cen je bila vrednost ocenjena na 1.756.716.484 tolarjev oziroma približno 7,33 milijona evrov. (Navedeni evrski zneski so nominalni preračuni po fiksnem razmerju 1 EUR = 239,64 SIT in ne predstavljajo današnje gradbene ali kupne vrednosti projektov.)

V vrednost so bili vključeni adaptacija obstoječih objektov, novogradnja, instalacije, oprema, projektna dokumentacija, nakup Gledališkega ateljeja, komunalni stroški, inženiring in DDV. Predvideni državni viri ter prihodek od poznejše prodaje lokacije na Dolenjski cesti bi skupaj zagotovili približno 735 milijonov tolarjev. Za celotno izvedbo bi tako še vedno manjkalo najmanj 860 milijonov tolarjev oziroma več kot milijarda tolarjev ob upoštevanju predvidene rasti cen.

RAZPLET IN NADALJEVANJE
Do jeseni 1999 je bil projekt razvit od ločenih programskih in prostorskih analiz obeh lokacij do celovite predinvesticijske zasnove za združitev Akademije na Erjavčevi cesti. Izdelani so bili prostorski program, arhitekturne preveritve, investicijske ocene, terminski načrt in finančna konstrukcija.

Ključni pogoj za izvedbo izbrane rešitve je bila pridobitev zemljišča in stavbe Gledaliških ateljejev. Oktobra 1999 so o tem potekali pogovori s pristojnim ministrstvom, vendar je prostore za svoje potrebe uveljavljala tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, ki jih je potrebovala najmanj še v prehodnem obdobju. Dogovor o prenosu oziroma odkupu zato ni bil dosežen.

Projekt je imel obenem velik nepokrit finančni del. Njegova neuresničitev je bila posledica nerešenih lastniških pogojev za širitev na območje Gledaliških ateljejev in nezagotovljenega financiranja celotne investicije.

Ko se je pokazalo, da združitev vseh dejavnosti na Erjavčevi ni izvedljiva, so bile ponovno preverjene druge lokacije in možnost začasnega nadaljnjega delovanja na dveh lokacijah. Prostorski program, izdelan v tem obdobju, je leta 2000 postal tudi ena od podlag za začetek iskanja skupne prostorske rešitve treh umetniških akademij.

Projekt iz let 1992–1999 tako dokumentira skoraj desetletje kontinuiranega dela: od prvih programov za sanacijo prostorov na Dolenjski cesti do celovito razdelane investicijske zasnove za združitev Akademije na Erjavčevi.