izr. prof. Marjan Gumilar

Opis pedagoga

Marjan Gumilar, rojen leta 1956 v Murski Soboti, je med letoma 1976–80 študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Od leta 1987–2007 je deloval kot samostojni umetnik. Prvič samostojno razstavlja leta 1989 v Mali galeriji Moderne galerije v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, med drugim leta 1991 s štipendijo nagradnega sklada Zorana Mušiča in leta 1993 s štipendijo francoskega Ministrstva za kulturo. Leta 2004 preko Ministrstva za kulturo RS in Soros – Zavoda za odprto družbo biva v studiu v New Yorku. Vzporedno je vsa leta samostojno razstavljal in sodeloval na skupinskih in tematskih razstavah doma in v svetu. Poleg slikarstva se v tem obdobju intenzivneje ukvarja tudi s filmom. Univerza v Ljubljani mu je leta 2005 podelila priznanje pomembnih umetniških del. Leta 2007 je bil habilitiran za področje slikarstva na ALUO v Ljubljani, kjer je zaposlen kot profesor za slikanje in risanje. Za svoje delo je prejel leta 1991 Veliko nagrado za slikarstvo XVI. Jugoslovanskega bienala mladih na Rijeki. Istega leta je prejel tudi nagrado Občinskog fonda kulture Herceg Novi in štipendijo nagradnega sklada Zorana Mušiča. Leta 1993 je prejel nagrado Rembrandtov cekin fundacije Rembrandt in Veliko nagrado ZDSLU.

IZBOR SAMOSTOJNIH RAZSTAV:

1989: Anatomija barve, Mala galerija, Moderna galerija, Ljubljana.
1993: Marjan Gumilar – Slike, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana.
– Prenos: Galerija Loža, Koper, Razstavni salon Rotovž, Maribor.
1994: Brezpogojna sodba pogleda, Galerija A + A, Madrid.
2000: Corpus artisti, Mestna galerija, Piran.
2003: Marjan Gumilar, painter. Roman Makše, sculptor., Arts place gallery, Amsterdam.
2003: Marjan Gumilar – Slike, Galerija Forum, Zagreb.
2004: Marjan Gumilar “O“, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana.
2009: Macchie, galerija Loža, Koper.
Organizmi, Izbor slik in risb, 1996–2009, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota.
2012: Zeichnung: raum, Kunstlerhaus, Klagenfurt.
2013: Atopic body, Museum fur Konkrete Kunst, Stadtgalerie, Ingolstadt.
Izostritev, Galerija Božidar Jakac-nekdanja samostanska cerkev, Kostanjevica na Krki.
2014: Atopično telo, Galerija Equrna, Ljubljana.

IZBOR SKUPINSKIH RAZSTAV:

1994: U3, 1. trienale sodobne slovenske umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana.
1998: Pogledi/Regards, Tours, St. Etien. Prenos: Bruselj/Brussel/Bruxelles, Centre d’art contemporain; Koper, Galerija Loža.
EXPO ‘98, Lisbona.
2001: Oko in njegova resnica. spektakel in resničnost v slovenski umetnosti, Ljubljana, Moderna galerija.
2004: Abstraktno slikarstvo od Mušiča do Rimeleja, Galerija Loža, Koper.
Slika, gesta i materia, Muzej moderne i suvremene umetnosti, Rijeka
2005: Politike slikarstva, Piran, Mestna galerija. Prenos: Ljubljana, Cankarjev dom, Lyon, galerija sodobne umetnosti
Slovenska umetnost 85–95, Ljubljana, Moderna galerija
2009 : Risba na slovenskem II, Ljubljana, Mestna galerija.
2011: Krog v podobi, Ljubljana, Bežigrajska galerija
Nova dela, Ljubljana, galerija Equrna (Arne in Tomaž Brejc).
2013: Razstava, 50. let Mestne galerije, Ljubljana
2014: Magija umetnosti: Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013, Villa Manin, Passariano – Codroipo.
Podobe telesa, Ekspresivna figuralika v slovenski in avstrijski umetnosti, Koroška galerija likovnih umetnosti – Werner Berg Museum
60! Panorama, razstava zbirke UGM ob 60-letnici, Maribor.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.

Študent se nauči obvladovanja teoretičnih in praktičnih znanj s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter njihove uporabe v praksi. Spozna zakonitosti novoveške perspektive in drugih prostorsko-plastičnih modelov, ki so se razvili na podlagi zgodovinskega razvoja slikarstva ter se seznani z možnostmi pristopa k likovni upodobitvi, kjer očitna podobnost med podobo in predmetom upodobitve ni v celoti prisotna oz. je razumljena kot distanca (razlika med podobo in predmetom upodobitve). Nauči se obvladovanja veščin ter smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije oz. razvijanja likovnih upodobitev v smeri poudarjanja razlik med podobo in predmetom upodobitve. Sposoben je prepoznati, izbrati in upodobiti tiste karakteristike vizualnih lastnosti predmeta, ki so podlaga za njihovo vizualno učinkovitost.

Podiplomski študijski program
Kiparstvo
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program

Študent pri tem predmetu preko individualne povezave s posameznimi problemskimi sklopi slikarstva (kot so npr. eksploatacija novega realizma, prepletenost figuralike in abstrakcije v kodiranju umetniškega jezika, umetnost kot refleksija individualnega razmišljanja, rekontekstualizacija in reciklaža obstoječega skozi prakse minimalizma in postmodernizma z novimi argumenti) na projekten in eksperimentalen način realizira lastna likovna dela. Pri posegih v polje intertekstualnosti, ki je značilnost sodobne umetnosti, izvaja svoje delo skozi naslednje postopke: mapiranje umetniškega polja, uokvirjanje teme in uprizarjanje pomena. Študent pod mentorskim vodstvom postopno razvija osebno likovno govorico, ki je vezana na raziskovanje evolucijskih pristopov znotraj likovnega medija, kar predpostavlja uporabo starega za uresničitev novega z vsebovanimi individualnimi variacijami ali pa poseg v intertekstualnost tvorjenja podob.

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Problem prehoda od motivne k osebni morfologiji / Milena Kafol; mentor Marjan Gumilar, somentor Jožef Muhovič, 2013