Slikarstvo
Kiparstvo
Konserviranje in restavriranje likovnih del
Industrijsko in unikatno oblikovanje
Oblikovanje vizualnih komunikacij
Interdisciplinarni doktorski študij
Humanistika in družboslovje
Katedra za teoretične vede UL ALUO sodeluje pri izvedbi Interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje, ki ga koordinirata Filozofska fakulteta in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Doktorski program omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti na različnih znanstvenih področjih. Področje, ki ga izvaja UL ALUO, je LIKOVNE VEDE.
Splošni podatki o študiju:
Doktorski študij na področju Likovne vede je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih študijskih programov likovne umetnosti in likovnih ved. Njegov cilj je izobraževanje vrhunsko usposobljenih raziskovalcev/znanstvenikov/pedagoških delavcev, kompetentnih za mednarodno primerljivo in izmenljivo raziskovanje relevantnih teoretskih ter praktičnih problemov na širokem področju likovne umetnosti in njene konceptualne, historiografske ter heritološke infrastrukture.
Področje Likovne vede ponuja možnost tretjestopenjskega študija strokovne epistemologije, logike in metodologije na področju likovne teorije, umetnostne teorije, zgodovine in teorije konservatorstva-restavratorstva ter zgodovine in teorije oblikovanja, pri čemer je poudarek na sistematičnem spremljanju strokovne in metodološke baze teh ved (v zgodovinski in komparativni perspektivi), na preučevanju njihovih aktualnih paradigem, modelov in diskurzov, ki so vezani na dogajanja v likovni praksi ter na refleksiji raziskovalnega konteksta, na katerega zaradi kompleksnosti predmeta preučevanja vsaka od naštetih ved pri svojem raziskovanju nujno naleti v obliki bolj ali manj izražene potrebe po interdisciplinarni epistemično-metodološki sinergiji. Neposredni smisel takega usposabljanja je kontekstualizacija in s tem doktorandov celovitejši premislek konkretnih raziskovalnih problemov, hipotez in strategij, sekundarni smisel pa permanentna kritična refleksija raziskovalnih metod v doktorandovi stroki in njegovem individualnem raziskovanju ter dekonstrukcija operativnih samoumevnosti na obeh področjih, kar ima praviloma za posledico inovacije tako na problemski, na metodološki in, nenazadnje, na likovnopraktični ravni.
Študij je v celoti usklajen s strukturo in organizacijo interdisciplinarnega doktorskega programa Humanistika in družboslovje. Študent oziroma študentka določene usmeritve na področju Likovne vede vpiše dva temeljna predmeta (2 x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2 x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta omogočata doktorandu poglobljeno razumevanje in operativno aplikacijo raziskovalne epistemike ter metodologije na področju izbrane usmeritve in uvid v operativne interdisciplinarne povezave znotraj generalne matrice strok na področju Likovnih ved. Doktorska seminarja ponujata možnost aktivnega sodelovanja nosilcev oz. izvajalcev temeljnih predmetov s študenti pri uvidevanju in definiranju relevantnega raziskovalnega problema, pri pripravi dispozicije njihove disertacije in še zlasti pri načrtovanju ter izvedbi znanstvenoraziskovalnega dela. Zunanji izbirni predmet izbere študent bodisi iz potrebe po epistemični poglobitvi bodisi iz potrebe po metodološki razširitvi in kontekstualizaciji svoje raziskovalne infrastrukture; izbere ga lahko iz nabora predmetov interdisciplinarnega doktorskega programa Humanistika in družboslovje ali zunaj programa bodisi na drugih članicah Univerze v Ljubljani, na eni od slovenskih univerz ali na eni od priznanih tujih univerz, s čimer dobi možnost raziskovalnega dela v tujini in možnost spoznavanja različnih raziskovalnih praks. Največji delež doktorskega študija (180 KT) pa poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo ter v praksi razvija in aplikativno verificira splošne in predmetnospecifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.
Študij traja 4 leta, obsega 240 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 180 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.
Pedagogi in raziskovalci:
Predsednica komisije za doktorski študij UL ALUO:
Predstavitev področij in predmetov:
| Likovna teorija | Metodologija likovnega in likovnoteoretskega raziskovanja | prof. dr. Uršula Berlot Pompe |
| Metode likovnih ved | prof. dr. Uršula Berlot Pompe | |
| Umetnostna teorija | Zgodovinski in sodobni vidiki umetnostne teorije in prakse | izr. prof. dr. Nadja Zgonik |
| Teorije umetnosti in umetnostnozgodovinske interpretacije | doc. dr. Rebeka Vidrih | |
| Zgodovina in teorija konservatorstva-restavratorstva | Temelji raziskav v konservatorstvu-restavratorstvu | doc. dr. Blaž Šeme |
| Metode likovnih ved | prof. dr. Uršula Berlot Pompe | |
| Zgodovina in teorija oblikovanja | Aktualni pogledi na zgodovino, teorijo in kritiko v oblikovanju | prof. dr. Petra Černe Oven, izr. prof. dr. Barbara Predan |
| Metode likovnih ved | prof. dr. Uršula Berlot Pompe |
Seznam potencialnih mentorjev, zaposlenih na UL ALUO, ki v skladu z merili UL izpolnjujejo pogoje za mentorstvo po znanstvenih kriterijih:
Umetnost
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (koordinatorica), Akademije za glasbo in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki se izvaja v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Fakulteto za arhitekturo ter Naravoslovnotehniško fakulteto, traja 4 leta in obsega 240 kreditnih točk.
Študijski program Umetnost je analogen tretjestopenjskemu izobraževanju na področju znanosti in z njim enakovreden. S področjem znanosti ga povezuje stopnja sistematičnosti, zahtevnosti in ustvarjalnosti, od njega pa ga ločijo vsebinski, metodološki, edukativni in evalvacijski vidiki študija. Pomemben skupni imenovalec obeh modalitet tretjestopenjskega izobraževanja je vidik raziskovalnosti, saj je tudi tretjestopenjski izobraževalni program na področju umetnosti v temelju zasnovan in voden raziskovalno.
Interdisciplinarni doktorski študij Umetnost je nadaljevanje in nadgradnja drugostopenjskega študija, katerega osrednji del je umetniško raziskovanje in oblikovanje vrhunsko usposobljenih umetnikov različnih področij. Učni izidi interdisciplinarnega doktorskega študija Umetnost se kažejo v vrhunsko usposobljenih umetnikih (na umetniški in teoretski ravni), kompetentnih za mednarodno primerljivo umetniško prakso na izbranem področju.
Predstavitveni zbornik študijskega programa Umetnost (v pripravi)
PODROČJA
Doktorski program omogoča pridobitev umetniškega naslova doktor/doktorica umetnosti na naslednjih umetniških področjih:
Področji, ki ju koordinira Akademija za likovno umetnost in oblikovanje:
- LIKOVNA UMETNOST
- OBLIKOVANJE
Področje, ki ga koordinira Akademija za glasbo:
- GLASBA
Področja, ki jih koordinira Akademija za gledališče, radio, film in televizijo:
- GLEDALIŠČE
- RADIO
- FILM
- TELEVIZIJA
Področje, ki ga koordinira Biotehniška fakulteta:
- KRAJINSKA ARHITEKTURA
Področje, ki ga koordinira Fakulteta za arhitekturo:
- ARHITEKTURA
Področje, ki ga koordinira Naravoslovnotehniška fakulteta:
- OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL
PREDMETNIK
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost obsega 7200 ur oziroma 240 ECTS. Od tega je organiziranim oblikam namenjenih 1800 ur oz. 60 ECTS in umetniškoraziskovalnemu delu 5400 ur oz. 180 ECTS. 1 ECTS je ovrednotena s 30 urami študentovega dela.
Organizirane oblike sestavljajo 25 %, raziskovalno delo pa 75 % obveznosti študenta. Predavanja praviloma ne presegajo 20 % vseh organiziranih oblik pouka. Delež seminarjev, vaj in drugih oblik študija znaša v povprečju več kot 80 %.
Vrstni red predmetov oziroma razporejenost predmetov po semestrih in letnikih:
1. LETNIK: 60 ECTS
5 ECTS – Raziskovanje v umetnosti I
5 ECTS – Teorije umetnosti
5 ECTS – Temeljni predmet s področja, na katero se je študent vpisal
10 ECTS – Umetniški seminar 1 (sodelovanja v primerljivih aktivnostih, umetniška dejavnost, dejavnost pri besedilu kot povezava med konceptualnim in praktičnim delom)
35 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
2. LETNIK: 60 ECTS
5 ECTS – Raziskovanje v umetnosti II
5 ECTS – Zunanji izbirni predmet
5 ECTS – Predstavitev dispozicije doktorskega dela
45 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
3. LETNIK: 60 ECTS
10 ECTS – Umetniški seminar 2 (sodelovanja v primerljivih aktivnostih, umetniška dejavnost, dejavnost pri besedilu kot povezava med konceptualnim in praktičnim delom)
50 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
4. LETNIK: 60 ECTS
50 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
5 ECTS – Predstavitev rezultatov umetniškoraziskovalnega dela
5 ECTS – Javni zagovor doktorskega dela
Vertikalna povezanost predmetov: doktorski študij se začenja s temeljnimi metodološkimi predmeti in nadaljuje z bolj specifičnimi. Od 1. do 4. letnika se tako povečuje delež individualnega umetniškega raziskovalnega dela. Temeljni predmeti zagotavljajo nujno znanje, potrebno za umetniškoraziskovalno delo na izbranem področju. Najprej podajo najširši teoretski okvir raziskovanja, nato pa obravnavajo raziskovalno metodologijo, različne metode umetniškega raziskovanja in metode predstavljanja raziskovalnih rezultatov. Umetniški seminarji in individualno umetniškoraziskovalno delo so v celoti vezani na temo doktorske disertacije.
Horizontalna povezanost predmetov je zagotovljena s temo doktorske disertacije, na osnovi katere so izbrani doktorski seminarji in ki usmerja individualno umetniško raziskovalno delo.
Seminarji bodo na voljo tudi študentom sorodnih programov drugih fakultet UL ter študentom univerz oz. akademij – umetniških visokih šol, s katerimi ima UL sklenjene pogodbe o izmenjavi študentov.
Za dokončanje študija in pridobitev umetniškega naslova doktor/doktorica umetnosti mora študent uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno javno zagovarjati doktorsko delo v skupnem obsegu 240 ECTS. Obveznost doktoranda je najmanj ena javna predstavitev rezultatov umetniškoraziskovalnega dela (ob oddaji doktorskega dela v oceno), ki jo posamezne umetniške discipline priznavajo kot ustrezno. Doktorand mora najkasneje ob oddaji doktorskega dela v oceno predložiti dokazila o prvem avtorstvu umetniškega dela in o njegovi javni predstavitvi.
Doktorsko delo je rezultat večletnega umetniškoraziskovalnega projekta. Pomeniti mora izviren prispevek k umetnosti, ki je pozitivno ocenjen s strani komisije za spremljanje doktorskega študenta. Doktorsko delo mora predvsem slediti trem načelom: obravnavani problem mora biti relevanten, študent mora obvladati metodologijo umetniškega raziskovanja in rezultati morajo pomeniti izviren prispevek k umetnosti.
INTERDISCIPLINARNI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM UMETNOST: LIKOVNA UMETNOST IN OBLIKOVANJE
UL ALUO koordinira in sodeluje pri izvedbi Interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Umetnost. Področji, ki ju izvaja UL ALUO, sta LIKOVNA UMETNOST in OBLIKOVANJE.
SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJU
Doktorski študij na področju LIKOVNE UMETNOSTI in OBLIKOVANJA je zasnovan kot je kvalitativna nadgradnja prve in druge bolonjske stopnje izobraževanja na področju likovne umetnosti in oblikovanja. Nadgradnja je pripravljena po zgledu umetniških akademij in visokih šol v EU, ZDA in širše, na način, ki upošteva značilnosti in družbeno-zgodovinske posebnosti slovenskega kulturnega prostora.
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti doktorande za opravljanje najzahtevnejših del in nalog v umetniškem okolju, za samostojno umetniškoraziskovalno delo na širšem področju umetnosti in enakovredno vključevanje v mednarodni trg dela in umetniškoraziskovalno okolje ter vzpostaviti možnosti za nadaljevanje študija na podoktorskih umetniških študijskih programih. Program je usmerjen v izoblikovanje široko razgledanega doktorja umetnosti, ki bo sposoben samostojno voditi in koordinirati najzahtevnejše raziskave in aplikacije znanj na izbranem področju umetnosti, pa tudi v kontekstu interdisciplinarnih raziskav in umetniških projektov. Doktorant bo usposobljen za raziskovalno delo v akademski sferi kot tudi zunaj nje ter vešč, samostojen in proaktiven v vodenju temeljnih, aplikativnih ali razvojnih (interdisciplinarnih) raziskovalnih programov in projektov na področju umetnosti.
LIKOVNA UMETNOST
Zaradi razvejenosti interdisciplinarnih praks znotraj področja likovne umetnosti je raziskovalni program, ki ga prinaša interdisciplinarni doktorski študij Umetnost, ključnega pomena, saj umetniška praksa potrebuje prenosljive, ponovljive raziskave metod dela, ki jih je mogoče aplicirati na raznovrstna podpodročja likovne umetnosti.
Področje likovne umetnosti vključuje vrsto disciplin s področij moderne, sodobne in intermedijske umetnosti. Z izrazom moderna umetnost označujemo umetnost, ki je trajala od sedemdesetih let 19. stoletja pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja. Za umetnost tega obdobja je značilno, da se je odvijala skozi vrsto usmeritev, slogov in gibanj. Za umetnost današnjega časa uporabljamo izraz sodobna umetnost, ki ne pomeni slogovne označbe, pač pa se uporablja za to, da jo razločujemo od moderne umetnosti. Z izrazom intermedijske umetnosti pa označujemo umetnost, ki na umetniški način uporablja in predstavlja procese, produkte in vplive tehnologij, znanosti ter z njimi povezane prakse, pri čemer sodobne tehnologije uporablja na reflektiven, ustvarjalen in raziskovalen način.
Način dela in umetniškega raziskovanja na področju likovne umetnosti bo pretežno usmerjen v pridobivanje znanj in sposobnosti v polju individualnega avtorskega dela, vendar bodo v doktorski študij vključene tudi nove zvrsti likovne umetnosti, ki so tehnološko zahtevnejše in za svojo realizacijo zahtevajo timsko delo. Posebna pozornost bo namenjena pridobivanju kompetenc na področju novejših načinov izražanja, s poudarkom na tistih, ki se pogosto snujejo v interakciji med več zvrstmi, še več, v interakciji z drugimi področji, in niso nujno vezani na eno samo disciplino.
OBLIKOVANJE
Na področju oblikovanja interdisciplinarni doktorski študij Umetnost omogoča poglobljeno in sistematično raziskovanje vseh praktičnih zvrsti oblikovanja, od tistih, ki jih oba oddelka za oblikovanje že pokrivata na prvi in drugi stopnji študija oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, do tistih, ki se vzpostavljajo s sodobno oblikovalsko prakso. Povedano drugače, umetniško raziskovanje na področju oblikovanja ponuja uvid in kritično vrednotenje razvojnih sprememb znotraj profesionalnih praks in raziskovanj na širokem področju oblikovanja izdelkov, storitev, interakcij in sistemov.
Slednje je pomembno zato, ker se oblikovanje dogaja stalno in povsod. Nenehno gradimo in preoblikujemo naš vsakdan. Teoretik in oblikovalec Tony Fry je svet, v katerem živimo, označil za »svet v svetu«. Gre za svet, ki je v celoti oblikovan s strani nas, ljudi, ali kot je slednje označil zgodovinar in kritik Siegfried Giedion, gre za svet anonimnega življenja, toda prav ta počasi spreminjajoči se vsakodnevni svet nenehno preoblikuje naše vzorce življenja. Slednje je za snovanje področja oblikovanja v interdisciplinarnem doktorskem študiju Umetnost ključno, saj program jasno vzpostavlja nujnost zavedanja o obstoju potenciala oblikovanja in naše zmožnosti njegove aktivacije. Doktorandom prek umetniške raziskave omogoča raziskovanje oblikovanja kot tistega področja, ki ima ne le možnost videti nemožno v možnem, ampak to tudi izvesti v praksi. Oblikovalci z delovanjem v praksi lahko sproti pišejo in spreminjajo kodeks delovanja. Zato je vprašanje, ki ga pred bodoče doktorande postavlja interdisciplinarni doktorski študij Umetnost na področju oblikovanja, to, kako s sledenjem ustvarjanju znanja iz prakse pridemo do novih (kritičnih) spoznanj in znanj.
IZVAJANJE ŠTUDIJA
Temeljni metodološki predmeti programa, ki so obvezni za vse doktorande, so: Raziskovanje v umetnosti I, Raziskovanje v umetnosti II in Teorije umetnosti. Metode raziskovanja so za razvejena področja umetnosti ključnega pomena, saj prinašajo nabor prenosljivih in ponovljivih metod dela v vedno bolj interdisciplinarnem umetniškoraziskovalnem okolju in prav te bodo doktorandi pri svojem individualnem umetniškem delu aplicirali po izbranih umetniških področjih ter se bodo reflektirali v rezultatih umetniškoraziskovalnega dela. Zaradi sorodnosti področja umetniških predmetov so temeljni predmeti za vsa področja enaki. Temeljni metodološki (in teoretski) predmeti so obvezni za vse študente, ne glede na izbrano področje študijskega programa.
Za zagotovitev poznavanja področja študent na izbranem področju študijskega programa vpiše predmete v obsegu 20 ECTS (tri temeljne metodološke in en temeljni predmet s področja). Poleg temeljnih metodoloških predmetov programa, sta obvezni temeljni predmeti na UL ALUO: Likovna umetnost in Oblikovanje (vsak za svoje področje).
Predmeti se izvajajo v organizirani obliki študija, oblika izvajanja pa je prilagojena številu doktorandov. Doktorand predmete izbere v soglasju z izbranim mentorjem.
Umetniška seminarja 1 in 2 pomenita konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorskega dela. Njuna vsebina se določa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata ali povezana za skupino kandidatov. Povezava se gradi na sorodnosti teme kandidatovih doktorskih del.
Največji delež doktorskega študija poteka v obliki individualnega umetniškoraziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja ali mentorjev pripravlja doktorsko delo, doseže aktivno obvladovanje raziskovalne metodologije pri konkretnem umetniškem projektu ter v praksi razvija vse splošne in predmetno specifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.
SPLOŠNE KOMPETENCE OZIROMA UČNI IZIDI, KI SE S PROGRAMOM PRIDOBIJO:
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost združuje praktične in teoretične prvine izbranih umetniških področij. Študij kombinira sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine pridobivanja, uporabe in aplikacije umetniških sposobnosti in znanj. Po končanem študijskem programu Umetnost bodo študenti s pomočjo vertikalne in horizontalne povezanosti vsebin študija razvili naslednje kompetence:
- analitičnost;
- kompetentno uporabo metodoloških orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje umetniške prakse in raziskovanja; suverena uporaba in nadaljnji razvoj različnih umetniškoraziskovalnih metod in tehnik; avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);
- poznavanje okolja izbranega področja, discipline (široko, kritično in refleksivno razumevanje izbranega okolja, delovanja institucij, struktur in dinamike razvoja);
- strateško naravnanost na izbranem področju (visoka sposobnost načrtovanja, evalvacije in gledanja v prihodnost, anticipiranja razvoja dogodkov, zmožnost ločevanja bistvenega od nebistvenega ter iskanja rešitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih problemov);
- komunikativnost (sposobnost ustrezne komunikacije umetniških dosežkov; odlična sposobnost pisnega in govornega izražanja, javnega predstavljanja ter jasnega, aktivnega in argumentiranega nastopanja);
- timsko delo in kooperativnost (vodenje najzahtevnejših umetniškoraziskovalnih projektov ter interdisciplinarnega skupinskega dela širokega umetniškega področja; pripravljenost na sodelovanje; zmožnost upoštevanja mnenj drugih; proaktivno delovanje in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima);
- strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje umetniških delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke);
- prožnost pri obvladovanju sprememb (prožno delovanje v različnih družbenih (domačih in tujih) okoljih, umetniških in kulturnih kontekstih, pri sodelovanju v interdisciplinarnih projektih, razumevanje umetniške in kulturne pluralnosti);
- mreženje (sposobnost navezovanja stikov znotraj in zunaj organizacij, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov);
- izrazito razvito umetniško in umetniškoraziskovalno etiko, kritično refleksijo ter humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;
- razgledanost in širok spekter znanj na področju umetnosti ter sposobnost ustvarjanja kakovostnega umetniškega dela.
Seznam potencialnih mentorjev, zaposlenih na UL ALUO, ki v skladu z merili UL izpolnjujejo pogoje za mentorstvo po znanstvenih kriterijih:
