Miha Blažič – N’toko: UMETNOST JE ORODJE STATUSA QUO

Written by

7. junija 2024 se je odvil zaključek 10. sezone ALUO uho, predavanje glasbenika, publicista in aktivista Mihe Blažiča – N’toka z naslovom UMETNOST JE ORODJE STATUSA QUO. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Naš zadnji ALUO uho gost te sezone je bil javnosti dolgo znan kot glasbenik in pisec, pred leti pa je zavestno prekinil ustvarjalno pot in se posvetil predvsem organizacijskim aktivnostim. V predavanju je poskušal s pomočjo dela Walterja Benjamina razdelati dileme, s katerimi se soočajo ustvarjalci vseh generacij: kako opravičiti svojo dejavnost v času, ko se družba razpada? Vsem je skupna težnja, da se spremenijo iz “reproduktorjev produkcijskega aparata” v inženirje, ki ustvarjajo novo družbo.

Dotaknili smo se vprašanja odnosa med intelektualcem in delavcem, ter vloge umetnosti v kulturi nasploh.

Miha Blažič – N’toko je glasbenik, publicist in aktivist. Poleg rednega pisanja za Mladino deluje v migrantski delavski organizaciji Ambasada Rog in opravlja delo koordinatorja v sindikatu kulturno-ustvarjalnih delavcev ZASUK.

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Eva Smrekar: Ikonografija odrskega uprizarjanja spola (Pariz, 1876–1942)

Written by

12. aprila 2024 se je odvil na trinajsti dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje kritičarke in raziskovalke Eve Smrekar z naslovom IKONOGRAFIJA ODRSKEGA UPRIZARJANJA SPOLA (PARIZ, 1876–1942). Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Predavanje je bilo zastavljeno kot oris prisotnosti moškega travestizma v modernih spektakelskih oblikah v Parizu med leti 1876 in 1942, zlasti v pariških kavarnah (café-concert), kabaretih, music-hallu ter v okviru javnih plesov in maškarad. Ob razgrnitvi razvoja scenskih pristopov, telesne politike, ikonografije in recepcije travestizma, smo analizirali postopno integracijo ter oblikovanje kvirovske skupnosti znotraj manjšinskih uprizoritvenih formatov, ki že napovedujejo sodobno drag kulturo.

Osredotočili smo se predvsem na dva uprizoritvena okvira in strukturi odrskega uprizarjanja spola. Prva oblika se nanaša na žanr transformizma v caf’conc’ in music-hallu, pri katerem nas bodo zanimale predvsem imitacije slavnih pevk, plesalk in igralk, vokalne transformacije ter plesne in akrobatske točke v preobleki. Druga oblika moškega tra(ns)vestizma pa se je v obliki plesne maškarade in kostumskih tekmovanj postopno razvila v osrednji plesni dvorani Perzijska palača v Magic Cityju, enem izmed prvih pariških zabaviščnih parkov, zgrajenem leta 1911 v samem centru prestolnice. Kot heterotopija Drugosti, spolne ekshibicije, tehnoloških utopij in kolonialnih fantazij se je s svojo burno zgodovino ter atrakcijami zasidral v samo središče nočnega življenja, ki je v dvajsetih in tridesetih letih z medijsko močno odmevnimi tekmovanji travestitov, zvezdniško žirijo ter policijskim nadzorovanjem dosegel višek svoje razvpitosti do njegovega popolnega zaprtja leta 1942.

Ob pregledu arhivskega gradiva, razglednic in reportažne fotografije nas je še posebej zanimala transpozicija performativnega telesa v podobo, ki funkcionira kot podaljšek same uprizoritve, ter razvoj ikonografije in slikovne kodifikacije travestizma.

Eva Smrekar je mlada raziskovalka na oddelkih za gledališke študije in filozofijo na Univerzi Paris VIII — Vincennes – Saint-Denis. Deluje na področju zgodovine kabareta, music-halla in café-concerta, zgodovine seksualnosti in gledališke historiografije v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja v Parizu. Svoje delo je nazadnje razvijala v okviru projekta Un nouveau Reg-Arts sur l’École des Beaux-Arts (XIXe -XXe siècles) na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu, raziskovalne rezidence Fondation Giacometti in poletne univerze Bibliothèque Kandinsky v Centru Pompidou.

Kot članica organizacije Collectif Archives LGBTQI+ skupaj z dokumentaristko Amélie Cabocel vodi projekt oralnih in video arhivov drag kolektivov ter kabaretov v Parizu in širše v Franciji.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Blanka Avguštin Florjanovič: Arheologija knjige in njeno ohranjanje

Written by

5. aprila 2024 se je odvil dvanajsti dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje mag. Blanke Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorske svetnice v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije, z naslovom Arheologija knjige in njeno ohranjanje. Potekal je na UL ALUO, Tobačna 5.

V Evropi pa tudi pri nas smo začeli pisno kulturno dediščino restavrirati pozneje kot ostale kulturne spomenike. Konserviranje-restavriranje knjižnih vezav je tako mlajša konservatorska disciplina, ki se ukvarja z ohranjanjem številčno in vsebinsko izredno bogatega področja naše kulturne dediščine.

Najpogostejša oblika obnavljanja v preteklosti je bila delna ali celovita rekonstrukcija manjkajočih delov, pogosto izdelana po »modi«, ki jo je narekovalo obdobje, ne pa v skladu z izvirnim stilom vezave. Zato so konservatorji-restavratorji danes veseli vsakega, četudi neestetskega »krpanja« vezav, ki je ohranilo prvotno stanje knjige z vsemi strukturnimi elementi.

Mag. Blanka Avguštin Florjanovič deluje kot konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Svojo osnovno izobrazbo grafičarke je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala iz smeri bibliotekarstva in knjigarstva. Študij je nadaljevala na UL ALUO, kjer je leta 2011 magistrirala z naslovom: Minimalni posegi na srednjeveških vezavah. Poleg formalnega izobraževanja doma se je na področju srednjeveških vezav od leta 1997 do 2010 vzporedno izobraževala tudi pri prof. dr. Christopherju Clarksonu iz Oxforda. Od leta 2003 svoje znanje individualno in v obliki tečajev uspešno predaja domačim in tujim restavratorjem-konservatorjem, kot tudi študentom evropskega programa Erasmus.

Je aktivna članica Društva restavratorjev Slovenije. Leta 2011 ji je stanovsko društvo konservatorjev-restavratorjev podelilo priznanje Mirka Šubica za opravljena konservatorsko-restavratorska dela na Dalmatinovi Bibliji.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Breda Škrjanec: MISLITI GRAFIKO

Written by

29. marca 2024 se je odvil enajsti dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje Brede Škrjanec, kustosinje in muzejske svetnice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), z naslovom MISLITI GRAFIKO. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Leta 1996 je razstava Thinking Print v MOMA New York zaznala in potrdila premike v sodobni grafiki na razširjeno polje umetnosti. Dokazala je, da so se stara pravila in strukture grafične discipline preuredile ali opustile, estetske meje pa so se začele raztapljati in omogočile spremembe, pretok in transgresijo. Sodobna grafika se je iz svojih temeljnih postopkov razvila na širše interdisciplinarno področje, ki zajema velik del postmoderne umetniške prakse. Od osredotočanja na grafične tehnike se je razširila na instalacije in digitalno produkcijo v različnih oblikah. Danes vsi mediji, vključno z grafiko, raziskujejo interdisciplinarne postmoderne procese in posege v družbeno prakso. Od razstave v MOMA je minilo že skoraj 30 let, sodobne tehnologije pa so neverjetno spremenile način pojmovanja, produkcije in diseminacije umetnosti.

Izhajajoč iz zgodovine je avtorica za boljše razumevanje in razmišljanje o sodobni situaciji v polju grafike oblikovala nekaj skupin oziroma kategorij, ki so se ji razkrile v letih njene kuratorske prakse. Gre za osebni pogled, vseeno pa je ta kategorizacija lahko zelo koristna tudi komu drugemu, saj osmišljuje neštete načine sodobnega pristopa in razmišljanja o grafiki.

Mag. Breda Škrjanec (1960, Ljubljana, Slovenija) je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine z nalogo Zgodovina ljubljanskega grafičnega bienala. Je muzejska svetnica v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Bila je selektorica na več mednarodnih razstavah grafike, kot so npr: 24., 26. in 27. grafični bienale Ljubljana (Slovenija), Bienal de Cerveira, vključno s projekti na prostem (Portugalska), 7. mednarodni bienale grafike Sofija (Bolgarija) itd. Pripravila je več kot 60 razstav, med drugim: Edward Zajec, umetnik in računalnik, FV Alternativna scena osemdesetih let, Veliki odtisi iz zbirke, Maria Bonomi: Za vedno grafika, +386 (Španija), The Spirit of Image in Drug As Art (obe Kitajska), Sodobno = sveže; sodobna slovenska grafika; monografske razstave slovenskih grafikov, kot npr: Ivo Mršnik, Tinca Stegovec, Zdenka Golob, Karel Zelenko, Riko Debenjak, Boris Jesih, Štefan Galič (vsi Slovenija) in drugi. Bila je članica več nacionalnih in mednarodnih žirij v Talinu, Nankingu, Vilni, Helsinkih, Seulu, Sofiji, Zürichu, Krakovu, Beogradu, Livnem in drugih. Štirikrat je bila vodja evropskih projektov, ki jih je financiral program EU Kultura.

Organizirala in sodelovala je na več mednarodnih konferencah o grafiki: Bienali v dialogu” – Pogledi”, Bolonja, “Graphein”, Tallin, “Bienali v dialogu” – Outlooks”, Kassel , “Printed Image’s Search for an Identity within its Boundaries” Praga, “Inter(medios) : la matriz intangible”, Madrid, “Poster Art and Public Communication in the New Europe”, Dunaj, IMPACT 6, Bristol in 8, Berlin-Poznan, SGC New Jersey in Kansas City, “Space International Brint Biennial”, Seul, “Ars Graphica”, Rim, “Pasword Printmaking”, Ljubljana, “Printmaking in the Expanded Space”, Oslo itd.

Piše članke za slovenski umetniški reviji Likovne besede in Argo ter predava o umetnostni zgodovini in vizualni kulturi s poudarkom na grafiki doma in v tujini.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Ajdin Bašić in Mitja Miklavčič: CUKRARNA CGP

Written by

22. marca 2024 se je odvil deseti dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje oblikovalcev Ajdina Bašića in Mitje Miklavčiča z naslovom CUKRARNA CGP. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Njena avtorja sta nam predstavila ozadje nastanka celostne grafične podobe za novo ljubljansko prizorišče umetnosti, Cukrarno.

Ajdin Bašić je bil rojen leta 1978 v Sarajevu. Do leta 2000 je bil sodelavec v Sarajevskem centru za sodobno umetnost kot tudi v njegovem multimedijskem centru pro.ba. Od leta 2001 živi in dela v Ljubljani. Tri leta je bil zaposlen kot oblikovalec v spletni agenciji Parsek, med leti 2005 in 2008 je bil član Grupe Ee. Od leta 2009 deluje kot svobodni oblikovalec, osredotoča se na oblikovanje knjig in katalogov ter spletnih predstavitev za umetnike in kulturne institucije v Sloveniji in tujini.

Mitja Miklavčič, rojen 1978, je grafični oblikovalec in tipograf. V začetku svoje kariere je sodeloval predvsem z oglaševalskimi agencijami v Ljubljani, pozneje med letoma 2003 in 2007 je bil zaposlen kot grafični oblikovalec v studiu Gigodesign. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Londonu, kjer je sodeloval predvsem s tipografskimi studii, kot so denimo Fontsmith, House Industries ali Fontshop. Zadnjih deset let vodi neodvisni studio, ki deluje na presečišču tipografije, grafičnega in digitalnega oblikovanja.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Eva Ilec: Zlato in nit v umetnosti tkanja

Written by

15. marca 2024 se je odvil deveti dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje dr. Eve Ilec, vodje konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož z naslovom Zlato in nit v umetnosti tkanja. Potekal je na UL ALUO, Tobačna 5.

Dr. Eva Ilec je spregovorila o tekstilni dediščini, katere del so dragocene tekstilije, stkane in izvezene s kovinskimi nitmi. Med njimi so najdragocenejši brokati in tekstil z bogato vezenimi motivi z zlatimi in srebrnimi nitmi. Mojstri in mojstrice tkanja so po predlogah slikarjev vtkali zlate in srebrne niti tudi v motive tapiserij, kar jim je povečalo vrednost. Analize nam razkrivajo stare tehnologije izdelave kovinskih nitk, ki pa zahtevajo tudi določene konservatorske postopke ter ustrezne klimatske razmere hranjenja s katerimi zagotovimo ohranjanje tekstilne dediščine za prihodnje rodove.

V konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil v ptujskem muzeju so v lanskem letu obeležili 40-letnico obstoja prve delavnice v Sloveniji z didaktično razstavo Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja, katere namen je približati tematiko historičnega tekstila z različnih zornih kotov s sodobno, aktivno in poučno vključitvijo obiskovalcev. Razstava gostuje v različnih muzejih po Sloveniji.

Eva Ilec je študirala tekstilno tehnologijo ter se kasneje v magistrskem in doktorskem študiju usmerila v raziskovalno delo na področju konserviranja in restavriranja historičnega tekstila. Od leta 1989 zaposlena v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Dodatno se je izobraževala v tujini, pod okriljem fundacije Abegg Stiftung v Švici, Mednarodnega centra za raziskavo starih tkanin C.I.E.T.A. (Centre International d’Étude des Textiles Anciens) v Franciji, ICCROM-a (International Centre for the Study of the Preservation and Restoration of Cultural Property Rome) v Italiji ter Madžarskega narodnega muzeja v Budimpešti. Temeljno področje njenega delovanja je restavriranje največje zbirke bruseljskih tapiserij v Sloveniji iz 17. stoletja ter vodenje in izvajanje konservatorsko-restavratorskih posegov na ostalih zgodovinskih tekstilijah, ki so v lasti ptujskega muzeja in tudi drugih muzejskih institucij po Sloveniji.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Dmitry Morozov: Mechatronics and feedbacks

Written by

8. marca 2024 se je odvil osmi dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje transdisciplinarnega umetnika in raziskovalca Dmitryja Morozova z naslovom Mechatronics and feedbacks. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Dmitry Morozov aka ::vtol:: (r. 1986, Moskva) je transdisciplinarni umetnik in raziskovalec, je glasbenik, zvočni inženir in oblikovalec zvočnih sistemov. Osredotoča se na sodobno medijsko umetnost, v svojih projektih združuje polja robotike, zvočnih umetnosti in AV instalacij z znanostjo. Poseben poudarek daje povezavi med nastajajočimi sistemi in novimi vrstami tehnološke sinteze.

Svoje delo redno predstavlja na mnogih novomedijskih mednarodnih festivalih (CTM in Archstoyanie v Nemčiji, Bent v New Yorku, Geek Picnic v Moskvi in St. Petersburgu) ter drugih referenčnih prizoriščih: Nova Thretyakova Galerija, NCCA, MOMA, Central Exhibition Hall Manege, Laboratoria Art&Science Space, Electromuseum, Garage museum of contemporary art (Moskva), ZKM (Nemčija) in Boulder Museum of Contemporary Art.

Prejel je 2 častni omembi (2015, 2017) na Ars Electronici v Linzu ter nagrade Laureate of Sergei Kuryokhin (Rusija, 2013 in 2020) in Prix Cube (Španija, 2014).

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Rémi Forte: Poetic Program, Typographic System

Written by

26. januarja 2024 se je odvil sedmi dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje oblikovalca in pesnika Rémija Forteja z naslovom Poetic Program, Typographic System. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Rémi Forte je zaključil študij na francoskem Nacionalnem inštitutu za tipografske raziskave in na Šoli za likovno umetnost v Lyonu. Ustvarja na stičišču sodobnih pesniških praks in tipografije. Od leta 2019 je vodja založbe pisav 205TF in poučuje tipografijo na šoli za oblikovanje Strate v Lyonu. V okviru raziskovalne enote TransCrit (Univerza Paris 8 Vincennes Saint-Denis) pripravlja raziskovalno-ustvarjalni doktorat z naslovom “Poetični program, tipografski sistem”. Delo raziskuje napetosti med pesniškim pisanjem, tipografsko kompozicijo in oblikovanjem pisave.

Predavatelj nam je na podlagi bogate zbirke dokumentov predstavil razvoj, ki se je v zadnjih sedmih letih zgodil pri njegovem raziskovalno-ustvarjalnem delu. Razkril je svoj ustvarjalni proces na stičišču poezije, tipografije in programiranja, s poudarkom na interakciji med pisanjem in oblikovanjem, ki jo orkestrirajo programi in sistemi.

Predavanje je ponudilo edinstven pogled v zakulisje njegovega dela in razkrilo vidike njegovega umetniškega pristopa.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Soft Baroque

Written by

15. decembra 2023 se je odvil šesti dogodek 10. sezone ALUO uho, artist talk ustanoviteljev studia Soft Baroque, Nicholasa Gardnerja in Saše Štucin. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Soft Baroque sta Nicholas Gardner (r. 1988, Melbourne) in Saša Štucin (r. 1984, Kranj). Njun studio, ki sta ga ustanovila leta 2013 v Londonu, se sočasno ukvarja z oblikovanjem predmetov in umetnostjo. Njuna eksperimentalna praksa se osredotoča na ustvarjanje del z nasprotujočimi si funkcijami in podobami, pri čemer se ne odpovedujeta lepoti ali potrošniški logiki.

Navdušujeta se nad brisanjem mej med sprejemljivimi tipologijami pohištva in konceptualnimi reprezentativnimi predmeti. Prefinjene in poenostavljene oblike njunih del odražajo načela oblikovanja iz sredine prejšnjega stoletja, hkrati pa se usmerjajo na konceptualno področje, saj evocirajo plastičnost današnjega videnja in posredovanja predmetov. S predelanimi materiali, izdelanimi za notranje prostore, manipulirata v nekonvencionalne namene.

Njuna dela so bila do zdaj razstavljena v Londonu (V&A, Christie’s, Somerset House, Design Museum), New Yorku (Swiss Institute, Patrick Parrish, Friedman Benda ), Kopenhagnu (Etage Projects), Zürichu (Museum für Gestaltung), Rotterdamu (Het Nieuwe Instituut) in na lanskem 59. umetnostnem bienalu v Benetkah.

Nedavne samostojne razstave: Preformance Anxiety, Etage Projects, Kopenhagen, 2023; Inox Detox, Galerija Barbati, Benetke, 2023; Clear cut, cave in, Room 6×8, Peking, 2022; Sun City, Milano, 2021; World of Ulteriors, Etage Projects, Kopenhagen, 2019.

Nedavni članki: Natural Order & Violent Hobbies (Harvard GSD, 2021); Tag Poems (Muzej sodobne umetnosti v Rimu, 2020); Liquid Tension (Superposition, 2020).

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič

Barbora Kundračíková: Art as a tool and as a technology

Written by

8. decembra 2023 se je odvil peti dogodek 10. sezone ALUO uho, predavanje kuratorke in raziskovalke Barbore Kundračíkove z naslovom Art as a tool and as a technology. Potekal je na UL ALUO, Erjavčeva 23.

Predavanje se je osredotočilo na vprašanje umetnosti in umetniškega dela v kontekstu pragmatične filozofije. Z uporabo izraza Alva Noëja “umetnost kot čudno orodje” (angl. “art as a strange tool”) je poskušalo revidirati evolucijsko teorijo umetnosti in ugotovitve sodobne nevroznanosti. Posamezna spoznanja je predavateljica ponazorila s pomočjo sodobnih osebnosti srednjeevropskega umetnostnega sveta, kot so Habima Fuchs, Adam Kokesch, Anna Witt, in Jaro Varga, ter njihovega pristopa k medijem in prostoru.

Barbora Kundračíková je vodja zbirke sodobne umetnosti v Muzeju umetnosti – SEFO (Olomouc Central European Forum) in docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Univerzi Palacký v Olomoucu na Češkem. Sodeluje tudi s Centrom za raziskovanje fotografije pri Češki akademiji znanosti (CAS) in deluje kot samostojna kuratorka. Področja njenega zanimanja so evropska vizualna umetnost 20. in 21. stoletja, tehnične reprezentacije, metodologija umetnostne zgodovine in analitični pristopi k estetiki.

 

 

Oblikovanje naslovnice: Žiga Anderlič