Nagovor dekana

Katja Bogataj, Polona Černe, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Niklas Pedersen, Barbara Pintar, Helene Schoissengeyr, Lan Seušek, Signe Winkler in Alen Ožbolt – Transform (situacija / menjava / kreacija), skupinsko delo, 2009, prof. Alen Ožbolt

 

 

Luka Prijatelj, Zgodba svetlobe skozi optiko sodobnosti, 2021, doc. Peter Rauch, izr. prof. Peter Koštrun
Luka Prijatelj, Zgodba svetlobe skozi optiko sodobnosti, 2021, doc. Peter Rauch, izr. prof. Peter Koštrun

 

 

1_Kapus_Rupcic_SPLET
Matej Kapus in Dora Rupčić, Mladinin Proglas Kulturni boj, 2021, prof. Boštjan Kenda, izr. prof. Lozar Mrevlje, doc. Emil Kozole, Botteri

 

 

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je umetniška, izobraževalna in raziskovalna ustanova. Je osrednja tovrstna ustanova v Sloveniji.

 

Akademija ni običajna šola, je drugačna … specifična. Specifičnost umetniških, oblikovalskih, restavratorskih študijev je študij in raziskovanje skozi prakso, »learning by doing«, je študij / mišljenje skozi delo, pri nas je ustvarjalno delo učenje, mišljenje. Delo, učenje, mišljenje, ustvarjanje … vzpodbujanje svobodnega, kritičnega ustvarjalnega mišljenja pri študentkah in študentih je temeljno poslanstvo Akademije.

 

Akademija je prostor, kjer se udejanja ustvarjalni duh. Znanje in ustvarjanje, delo je naša moč, je hkrati tudi posameznikova emancipacija, sodelovanje v skupnosti. Ustvarjanje in znanje pa se mora nenehno dopolnjevati, saj je »znanje nenehno preseganje znanja« torej je »ustvarjanje nenehno preseganje ustvarjanja«.

 

Študijski programi na Akademiji so specifični in v temelju interdisciplinarni ter interaktivni.

 

Na akademiji govorimo: Akademija je spodbudno in kreativno okolje za svobodomiselne in ustvarjalne mlade ljudi, za občutljive osebnosti zunaj formatov, klišejev. In še: Je prostor kjer se lahko ustvarjalno in individualno razmišlja, zunaj kalupov, na nove načine.

 

Zakaj individualno? Ker vsak raziskovalec, umetnik, oblikovalec išče svojo pot. Umetniki imajo zelo različne poti. Avantgardni umetniki in oblikovalci so vedno – kot se sicer stereotipno reče, ampak je res – pred svojim časom, saj odkrivajo in si zamišljajo nove – vizualne, umetniške, oblikovalske – izraze, vsebine in ideje, ustvarjajo nove svetove.

 

Omenjeno danes mislimo, razumemo in gledamo širše: iskati moramo, ne le svoje, ampak skupne poti. Nova razumevanja izobraževanja in učenja so »participativno izobraževanje« in »skupnostno raziskovanje« ter »skupnostno izobraževanje« ali tudi »skupno-skupnostno ustvarjanje znanja«.

 

Ni več enosmernega prenašanja znanja in veščin – podajano – transmitirano s strani profesorja, profesorice – temveč gre za nesimetrične in večplastne relacije, krožni proces, dialog, različne vloge in sodelovanja, prehajanja, to je gibaje, proces, kjer se vsi učimo.

Torej na Akademiji kritično premišljujemo vzpostavljene odnose med učiteljem in učencem, profesorico, profesorjem in študentko, študentom v študijskem procesu, »učitelj, ni več tisti, ki posreduje, in učenec, ni le tisti, ki se uči« ker študijski program je tu oz. tam »kjer se srečata oz. se srečamo«.

 

Nenehno iščemo nove oblike učenja, ker Akademija ni muzej, še manj je skladišče starih idej, čeprav je spomin pomemben, znanje o preteklosti je zelo važno … Akademija je šola, pa ni le šola, ampak tudi več od tega, je skupnost, ki skupaj z umetniškim raziskovanjem in ustvarjanjem ustvarja nova znanja in razumevanja ter kritično vrednoti družbene procese. Novo soustvarjeno znanje se nato ‘vrtinči’ med študenti, študentkami – in tudi v družbi – v zelo dinamičnem gibanju, procesu.

 

Alen Ožbolt, dekan