Kaverljag: ilustracija za slepe in slabovidne

Written by

Društvo Kaverljag in UL ALUO že od leta 1998 v sodelovanju organizirata projekte s področja okoljske in družbene trajnosti, pri čemer neredko v središče postavljata ranljive družbene skupine. V okviru interdisciplinarnih multikulturnih projektov sta v preteklosti med drugim nastali že dve knjigi za slepe in slabovidne: Dotakni se ptice in Žuželke od blizu, a je sodelovanje v letu 2012 zamrlo. Zaradi številnih pozitivnih učinkov smo na UL ALUO videli priložnost, da to dediščino leta 2024 oživimo, saj je služila kot idealna platforma za povezovanje študentov oblikovanja, biologije, pedagogike in umetnosti. Povezali smo jo z vizualno pismenostjo (v okviru raziskovalnega programa P5_0452, Vizualna pismenost, ki ga sofinancira ARIS) in v letu 2024 nadaljevali s fokusom na morski biologiji. Glede na to, da se v raziskovalnem programu Vizualna pismenost ukvarjamo z raziskovanjem vizualnega, se na prvi pogled torej zdi nenavadno, da projekt postavlja v fokus ljudi, ki imajo različne okvare vida in jim je vizualno tako rekoč onemogočeno. Prav ta kontradikcija je bila začetna točka v razmišljanju, da je treba za razumevanje vizualnega nujno raziskovati tudi onkraj vidnega (Černe Oven, 2025).

Cilj je bil razviti empatičen in interdisciplinaren pristop k oblikovanju taktilnih znanstvenih ilustracij, ki bo delno osnovan na preteklih izkušnjah, z dodanimi novimi metodološkimi in pedagoškimi pristopi, ki so bili mogoče prisotni tudi v preteklosti, a ne dovolj izraženi. Poleg tega smo zavestno sledili nekaterim pristopom, ki jih posamezni pedagogi intenzivno uporabljamo na UL ALUO v zadnjih desetih letih: na študente usmerjeno poučevanje, internacionalizacija, multidisciplinarno sodelovanje in trajnostnost.

 

Opis projekta:

Faze
Projekt je bil sestavljen iz več faz, ki so se smiselno dopolnjevale.

Faza 1: Analiza obstoječih praks
Pred poletno šolo je interdisciplinarna skupina študentov opravila raziskavo o gradivih za slepe in slabovidne. Ugotovili so, da obstaja precej slikovnega gradiva za zgodnje opismenjevanje, medtem ko so didaktične znanstvene ilustracije, zlasti s področja biologije, redke. Še posebej primanjkuje virov s področja morske biologije, zato je projekt usmeril pozornost prav tja.

Faza 2: Mednarodna poletna šola Kaverljag: Morski organizmi za slepe in slabovidne
Mednarodna poletna šola Kaverljag v Pliskovici na Krasu je združila 24 udeležencev iz petih držav. Teoretični del so sestavljala predavanja znanstvenikov, oblikovalcev, umetnikov in tiflopedagogov o inkluzivnem oblikovanju, morju in zaznavanju slepih. Pomemben poudarek je bil na razvoju empatije, tudi skozi izkustveno delavnico, ki je simulirala vsakdanje izzive slepih. Študenti so sodelovali pri ekskurzijah, organiziranih s partnerskimi institucijami, nato pa skicirali in ilustrirali morske organizme, jih poenostavili z linorezom ter pripravili grafične prilagoditve znanstvenih ilustracij. Pri tem so morali združiti znanstveno natančnost, grafično jasnost in prilagoditev proporcev likovnih elementov na brajico. Zaradi visokih stroškov slepega tiska so raziskali za uporabnike cenovno dostopnejšo možnost 3D-tiska.

Faza 3: Nadaljevanje in testiranja
Po končani mednarodni poletni šoli je ožja delovna skupina študentov prilagodila ilustracije za optimalno taktilno izkušnjo: pripravili so vektorske osnove za 3D-modeliranje, jih prenašali v 3D-modele ter eksperimentirali z materiali in šobami tiskalnikov. Z iteracijami in sodelovanjem so razvili taktilne ilustracije, dostopne slepim in slabovidnim. Ilustracije smo s pripadajočimi materiali (zvočni posnetki, originali znanstvenih ilustracij, opisi morskih organizmov, ponazoritve procesa itd.) pripravili za razstave. V sodelovanju z organizacijami slepih in slabovidnih ter gluhoslepih smo organizirali vodene oglede, ki so služili za pridobivanje povratnih informacij in testiranje.

 

Nadaljevanje

Ker so ilustrirani didaktični materiali za slepe in slabovidne še vedno redkost, je bil namen pričujočega projekta razširiti nabor dostopnih materialov za to ranljivo skupino. Pri projektu smo vzporedno delali tudi teoretično: razvili smo metode in priporočila za ustvarjanje taktilnih znanstvenih ilustracij s pomočjo 3D-tiska, ki smo jih objavili v znanstveni monografiji Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo (UL ALUO, 2025).

Na podlagi izboljšanih prototipov se vzpostavlja prosto dostopna baza tipnih znanstvenih ilustracij za slepe in slabovidne, ki kaže velik potencial, saj nameravamo vsako leto širiti nabor gradiv z vključitvijo taktilne znanstvene ilustracije v kurikulum. Tako se bo izkušnja prenašala na nove generacije študentov, s tem pa opolnomočenje mladih oblikovalcev za strokovno in empatično delovanje na področju družbenega oblikovanja. Baza taktilnih znanstvenih ilustracij in navodil za »tisk na zahtevo« bo namenjena učiteljem, svojcem in tiflopedagogom pri poučevanju slepih in slabovidnih.

Rezultati projekta tako koristijo slepim in slabovidnim, pa tudi študentom, profesionalnim oblikovalcem ter strokovnjakom s področja posebnih potreb. Vsi deležniki lahko pridobijo dragocen vpogled v interdisciplinarne pristope, projekt pa tako poudarja pomen vključujočega oblikovanja za stroko, uporabnike in širšo družbo. Sočasno projekt prispeva k razpravi o vizualni pismenosti in inkluzivnem oblikovanju prek sodelovanja umetnosti in znanosti ter k razvoju novih projektov za slepe in slabovidne, s čimer bi jim z izboljšano dostopnostjo informacij omogočili enakovredno sodelovanje v družbi.

 

Dosedanji rezultati projekta:

Članki in znanstvena monografija

Tadeja Lukanc, »Z znanstveno ilustracijo do slepih«, Dnevnik, 30. 7. 2024, članek https://www.dnevnik.si/2683356/kultura/vizualna-umetnost/z-znanstveno-ilustracijo-do-slepih/.

Odprtje razstave »Kaj gledam, kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida«, Kultura, RTV SLO, 10. 9. 2024, članek; https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175071342.

Petra Mezinec, »Organizme iz našega morja skušajo približati slepim in slabovidnim«, Primorske novice, str. 21, 2. 8. 2024, članek, https://primorske.svet24.si/plus/7-val/organizme-iz-nasega-morja-skusajo-priblizati-slepi/ (20. 8. 2024).

M. K., »Kaj gledam, kaj vidim: Življenje pod morsko gladino za osebe z motnjami vida«, Vizualna umetnost, RTV SLO , 10. 9. 2024; članek, https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kaj-gledam-kaj-vidim-zivljenje-pod-morsko-gladino-za-osebe-z-motnjami-vida/720619 in https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/kaj-gledam-kaj-vidim-zivljenje-pod-morsko-gladino-za-osebe-z-motnjami-vida/720655.

Marija Gombač, »Umetnost onkraj vidnega«, Primorske novice,  17. 1. 2026, članek, https://primorske.svet24.si/kultura/knjizna-polica/umetnost-onkraj-vidnega/.

Znanstvena monografija Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo (UL ALUO, 2025) v slovenskem in angleškem jeziku, ki s prispevki opozarja na pomen socialne vključenosti in prikazuje, kako lahko premišljeno oblikovanje izboljša kakovost življenja. Poleg praktičnih vidikov (kot so opisi procesov, analiza rezultatov in primeri dobrih praks) znanstvena monografija ponuja tudi teoretične analize znanstvene ilustracije in oblikovanja za slepe in slabovidne ter podaja natančna priporočila za nadaljnje delo na tem področju.

»Morski organizmi skozi oči in roke slepih in slabovidnih«, ObalaPlus, članek, https://obalaplus.si/morski-organizmi-skozi-oci-in-roke-slepih-in-slabovidnih/.

 

Razstave

Kaj gledam in kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida, Galerija Centra ilustracije, Ljubljana, 10. 9.–6. 10. 2024, razstava. Obiski institucij, šol in vodstva po razstavi.

Kaj gledam in kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida, Galerija Insula, Izola, 10. 10.–6. 11. 2024, razstava.

Festival hrane za možgane, Kongresni trg, Ljubljana, maj 2025, razstava.

Taktilne ilustracije v programu slavnostnega odprtja Centra za osebe z okvaro vida v Novi Gorici, 15. 10. 2025, pop-up razstava. V sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS NG).

Kaj gledam in kaj vidim – Morski organizmi za osebe z motnjami vida, 17. 10.–31.12. 2025, Taktilna galerija, Mercator center Nova Gorica, razstava. V sklopu programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 v sodelovanju z Goriškim muzejem in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS NG).

Razstava Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo. Morski organizmi za ljudi z okvaro vida, v okviru razstave »Novembra smo II.«, 12. 11.– 30. 11. 2025, UL Filozofska fakulteta, Ljubljana.

 

Predavanja na znanstvenih konferencah, okrogle mize in simpoziji

Černe Oven, Petra, Marija Nabernik. »Scientific Illustration for Blind and Visually Impaired – for a More Sustainable Society and What Design Can Do About It: A Case Study«, The Nineteenth International Conference on Design Principles and Practices, February 25–27, 2025, LASALLE College of the Arts Singapore, Singapore, predavanje na mednarodni konferenci.

Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo / Illustrating the invisible: Towards an Inclusive Society for Blind and Partially Sighted, 16. 10. 2025 ob 18.00, Pretorska palača v Kopru, predstavitev knjige z okroglo mizo. Sodelovali so: dr. Mateja Maljevac, prof. dr. Petra Černe Oven in Aleš Sedmak, akad. slik. Prireditev je moderirala dr. Aksinja Kermauner. V sodelovanju z Društvom Kaverljag in Zavodom za mladino, kulturo in turizem Koper.

Prezelj, Tim. Presentation of workshops within the Kaverljag Summer School, where participants explore relief printmaking and tactile design, Design Meetup Conference: Wrażliwcy (The Sensitive Ones) – On Design that Connects, 23. 10. 2025, predavanje na mednarodni konferenci, Galerija Podbrzezie, Krakov, Poljska.

Sedmak, Aleš. Međunarodna ljetnja škola Kaverljag – umjetničko-ekološki i obrazovni projekat, Dogodek kreativnih industrij »Ki – korak naprej«, Kreativno središče Kotor, 31. 10.–2. 11. 2025, predavanje na mednarodni konferenci, Kotor, Črna gora.

Ana Turičnik, Leon Rojk Štupar, Gaj Kušar – sodelovanje pri strokovnem vodstvu po razstavi »Novembra smo. II.«, UL Filozofska fakulteta, Ljubljana, 19. 11. 2025.

Ko znanost postane otipljiva: Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo, predstavitev znanstvene monografije z okroglo mizo, vključitvijo slepih in slabovidnih, tiflopedagogov in ilustratorjev ter z aktivnim prikazom in testiranjem taktilnih znanstvenih ilustracij v 3D tisku. Slovenski knjižni sejem, Pisateljski oder, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 25. 11. 2025 ob 15.00.

 

Nagrade

Nagrada ED.VITA, nacionalno priznanje za trajnostne pobude in prakse v visokem šolstvu (NAKVIS, MVZI in MOPE): glavna nagrada v kategoriji Raziskave in inovacije, 2026.

Nagrada IIID, International Institute for Information Design, Dunaj, Avstrija; PERFORMANCE Award v kategoriji Družbena vprašanja, 29. 5. 2026.

 

Druge objave v medijih

Družbena trajnost: morski organizmi za slepe in slabovidne, Marketing magazin, MM Hitrice, 28. 7. 2024, https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mm-hitrice-196 (29. 7. 2024).

Kaj gledam, kaj vidim, Slovenske novice (STA), 11. 9. 2024.

V Izoli odprtje razstave za osebe z motnjami vida, RTV SLO, 9. 10. 2024, https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/v-izoli-odprtje-razstave-za-osebe-z-motnjami-vida/723754 (20. 2. 2026).

Melita Kontrec, Kaj gledam, kaj vidim: Življenje pod morsko gladino za osebe z motnjami vida, MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kaj-gledam-kaj-vidim-zivljenje-pod-morsko-gladino-za-osebe-z-motnjami-vida/720619 (11. 9. 2024).

STA, Dela s poletne likovne šole Kaverljag razstavljena prilagojeno osebam z motnjami vida, 10.9.2024 12:10, https://www.sta.si/3340595/dela-s-poletne-likovne-sole-kaverljag-razstavljena-prilagojeno-osebam-z-motnjami-vida (20. 9. 2024).

Dela s šole Kaverljag razstavljena in prilagojena osebam z motnjami vida, Primorske novice, str. 9, 11. 9. 2024.

Mednarodna poletna šola Kaverljag: Morski organizmi za slepe in slabovidne, KULturnica, avgust 2024, letnik III, št. 8, https://www.uni-lj.si/univerza/umetnost/kulturnica/avgust-2024 (26. 8. 2024).

mar/av, V Izoli odprtje razstave za osebe z motnjami vida, STA, 9. 10. 2024.

Na robu teme je svetloba, 6. 10. 2025, sodelovanje pedagogov in študentov v podcastu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; https://open.spotify.com/episode/4VE2R1X2q7y0oPkVEPNJlN.

Na robu teme je svetloba, 9. 2. 2026, Pogovor s študenti, ki so bili vključeni v projekt Ilustriranje nevidnega, podcast Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; https://open.spotify.com/episode/1i5N2RBlQ4MQrpXvGIdYe2.

Neva Zajc, Znanstvena monografija, Radio Koper, Popoldanski program, radijska oddaja, 20. 10. 2025.

Lea Širok, Pol ure kulture, Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo in Projekt Kaverljag: ilustracija za slepe in slabovidne, Radio Koper, 23. 10. 2025, podcast, https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/pol-ure-kulture/173251929/175168188?fbclid=IwY2xjawNnEhxleHRuA2FlbQIxMAABHr7RPYnyzSWO_Gvz5vNkCuwIqEuu5MRgIsdblKTMz7O6nPS7i1-yjYJhl-VS_aem_Vkytfc0aEZEswrI88glgAw; sodelovala sta Petra Černe Oven, Aleš Sedmak.

Neva Zajc, Razstava, Aktualno, 14. 10. 2024, 13:37, radijska oddaja, Radio Koper.

Sonja Pungertnik, Luč v temi, 14. 12. 2025, 21:00, radijska oddaja, Radio Ognjišče, https://avdio.ognjisce.si/oddaja/ura_2025_12_14_21. @13’40”. Sodelovala sta Petra Černe Oven, Aleš Sedmak.

Nedeljska reportaža, Petra Medved, Taktilna znanstvena ilustracija za slepe in slabovidne, radijska oddaja, Radio Slovenija, 11. 1. 2026, https://prvi.rtvslo.si/podkast/nedeljska-reportaza/96/175188980.

 

Vodje projekta:
– Marija Nabernik Bratuš, Petra Černe Oven (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana, Slovenija)
– Aleš Sedmak (Društvo Kaverljag, Šmarje, Slovenija)

Partnerji projekta:
– Akademija za likovno umetnost (Accademia di Belle Arti di Bari), Bari, Italija
– Univerza za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy (Moholy-Nagy University of Art and Design Budapest, MOME), Budimpešta, Madžarska
– Fakulteta za umetnost, Univerza Nacionalne komisije za izobraževanje (Uniwersytet Komisji Edukacji Narodowej w Krakowie), Krakov, Poljska
– Akademija za umetnost in kulturo (Akademija za umjetnost i kulturu u Osijeku), Osijek, Hrvaška
– Center ilustracije, Ljubljana, Slovenija

Sodelujoče institucije:
– Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS)
– Nacionalni inštitut za biologijo (NIB)
– Morska biološka postaja Piran
– Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
– Medobčinsko društvo za slepe in slabovidne Koper (MDSSK)

Mentorji/-ice:
– izr. prof. mag. Marija Nabernik Bratuš, UL ALUO
– prof. dr. Petra Černe Oven, UL ALUO
– izr. prof. mag. Zora Stančič, UL ALUO
– izr. prof. László Nagy, Univerza za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti (MOME)
– prof. dr. Magdalena Żmijowska, Fakulteta za umetnost, Univerza Nacionalne komisije za izobraževanje, Krakov
– doc. art. Miran Blažek, Akademija za umetnost in kulturo v Osijeku
– Aleš Sedmak, akademski slikar, predsednik Društva Kaverljag

Gostujoči predavatelji/-ice:
– prof. dr. Lech Kolasiński, Fakulteta za umetnost, Univerza Nacionalne komisije za izobraževanje, Krakov
– mag. Tim Prezelj, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
– prof. Antonio Rollo, Akademija za likovno umetnost, Bari
– dr. Claudio Batelli, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem, Zavod RS za šolstvo, Koper
– dr. Mateja Maljevac, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem, Koper

Udeleženci/-ke:
– UL, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje: Matevž Bervar, Zoja Čepin, Damir Omić, Ana Turičnik
– UL, Biotehniška fakulteta: Gaj Kušar, Leon Rojk Štupar
– Akademija za umetnost in kulturo, Osijek: Leo Pavlović, Nataša Takač, Stella Perica, Katarina Kovčalija, Rea Čondrić, Petra Kordić
– Fakulteta za umetnost, Univerza Nacionalne komisije za izobraževanje, Krakov: Julia Polak, Agnieszka Stec, Emilia Waśniowska
– Univerza za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy, Budimpešta: Beatrix Zsiros, Patrik Pauer, Zia Gréta Pintér

Financiranje:
– RSF »Študentski projekti za trajnostni razvoj: B.II.3« (Razvoj in krepitev sodelovanja v transnacionalnih medinstitucionalnih učnih skupnostih) in »Spodbujanje vključevanja netradicionalnih/privilegiranih skupin v visokošolsko izobraževanje (S.C.1.3)«
– Raziskovalni program P5-0452, Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS)
– Projekt je v nekaterih delih sofinanciral Svet za umetnost Univerze v Ljubljani.
– Projekt je podprla Mestna občina Koper.
– Projekt je pridobil financiranje Sklada HUD UL 2025.

 

 

Galerija:

Trg vizualne umetnosti na Slovenskem

Written by

Šifra ciljnega raziskovalnega programa ARIS (CRP 2025): V6-2522

Trajanje: 1. 9. 2025–31. 10. 2027

Članica UL, ki vodi in izvaja program:
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Vodja programa:
doc. dr. Petja Grafenauer

Člani raziskovalne skupine:
Hana Čeferin, mag. (začasno odsotna)
Nastja Majerič, strokovna sodelavka
mag. Sonja Uršič
doc. dr. Daša Tepina
prof. dr. Nadja Zgonik
dr. Nataša Ivanović

Partnerske organizacije:
Inštitut za ekonomske raziskave
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko

 

Opis projekta:

Slovenski sodobni umetnostni trg je razmeroma mlada in specifična struktura, ki se je razvijala v kontekstu slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih sprememb. Ta trg je doživel pomembne prelomnice po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je umetnost kot kulturni proizvod začela razvijati nove mehanizme za distribucijo, prodajo in promocijo, tako na lokalni kot na mednarodni ravni. Sodobni slovenski umetnostni trg je zdaj v fazi stabilizacije, vendar se še vedno srečuje z mnogimi izzivi, kot so omejena institucionalna podpora, pomanjkanje transparentnosti, ozek krog zbirateljev in umetniških institucij ter potreba po izboljšani digitalizaciji.

Pred osamosvojitvijo Slovenije je umetnostni trg v nekdanji Jugoslaviji temeljil na socialističnem sistemu, kjer so bile umetniške produkcije pogosto podprte s strani države. Trg umetnosti je bil precej omejen, saj so bili umetniki pogosto soodvisni od javnih naročil, razstav in institucij, kot so muzeji in galerije, ki so bili pod nadzorom političnih struktur. Po osamosvojitvi Slovenije so se pojavili novi izzivi, saj je bil umetniški svet delno prepuščen tržnim zakonitostim. To je sprožilo potrebo po razvoju trga sodobne umetnosti, ki bi omogočil boljšo promocijo slovenskih umetnikov in njihovega dela, obenem pa omogočil širši dostop do umetnosti za širšo javnost.

V začetnih letih po osamosvojitvi se je trg sodobne umetnosti v Sloveniji razvijal počasi, vendar je bila v tem obdobju kljub omejenim virom prisotna kreativna dinamika. Umetniški projekti so bili usmerjeni v povezovanje z mednarodnim umetniškim prostorom, predvsem preko bienalov, razstav in sodelovanj z večjimi evropskimi galerijami. Vendar pa so slovenske galerije, umetniške institucije in umetniki naleteli na številne omejitve, predvsem zaradi pomanjkanja institucionalne podpore in premajhnih kapacitet za mednarodni razvoj. V zadnjih dveh desetletjih je slovenski sodobni umetnostni trg doživel številne spremembe. Z razvojem novih galerij, muzejev in umetniških organizacij se je začel stabilizirati, vendar še vedno deluje v omejenem obsegu v primerjavi z večjimi evropskimi trgi.

Slovenske galerije so bile v začetku 21. stoletja glavne ustanove za promocijo umetniških del, vendar so pogosto obvladovale le specifične niše, kot so ilustracije ali grafike, medtem ko je sodobna umetnost, vključno z novimi mediji, ostala pogosto na robu. Eden največjih izzivov, s katerim se je soočal slovenski umetnostni trg, je pomanjkanje široke zbirateljske baze in s tem povezana težava pri oblikovanju stabilnega trga. Slovenija, ki je majhna in relativno oddaljena država, se sooča z omejenim številom potencialnih kupcev umetnosti, kar pomeni, da je trg v veliki meri odvisen od interesov posameznih zbirateljev in galeristov. Hkrati je bila prisotna tudi težava pri vključevanju umetnikov v širše mednarodne mreže in razstave, kar je omejevalo njihov dostop do globalnega trga umetnosti.

Slovenski sodobni umetnostni trg se še vedno sooča s pomanjkanjem transparentnosti. Cene umetniških del so pogosto težko dostopne in določene brez jasnih smernic, kar ustvarja negotovost za kupce in umetnike. Galerije, umetniški sejmi in dražbe so pogosto omejeni na določen krog ljudi, kar pomeni, da širša javnost ni vedno vključena v umetnostni trg. To pomanjkanje odprte komunikacije in dostopnosti ustvarja distanco med umetnostjo in potencialnimi kupci, ki ne poznajo procesov nastajanja cen in vrednosti umetniških del. Slovenski umetnostni sektor se še vedno sooča z omejeno podporo s strani državnih in zasebnih institucij.

Čeprav je bilo v zadnjih letih nekaj pobud za podporo umetnosti, kot so kulturni skladi in fundacije, te institucije pogosto nimajo dolgoročnega strateškega načrta za razvoj umetnostnega trga. Na mednarodnem področju slovenski umetniki pogosto nimajo dovolj podpore, da bi se uveljavili na globalnih razstavah in dražbah, kar omejuje širšo prepoznavnost slovenskega trga sodobne umetnosti. Slovenski umetnostni trg se sooča tudi s pomanjkanjem zakonodaje, ki bi zagotovila večjo zaščito umetnikov, zbirateljev in galeristov. Avtorska in intelektualna lastnina v Sloveniji nista vedno ustrezno zaščiteni, kar lahko vodi do težav pri prodaji in ponarejanju umetniških del. Pomanjkanje jasnih zakonov glede avtentičnosti, provenienčne analize in trgovinskih praks onemogoča širše zaupanje v slovenski umetnostni sektor. Kljub izzivom pa slovenski sodobni umetnostni trg ponuja tudi številne priložnosti za razvoj in rast. Povečana digitalizacija umetnostnega trga, boljše povezovanje slovenskih galerij in umetnikov z mednarodnimi umetniškimi centri ter večja institucionalna podpora bi lahko prispevali k večji prepoznavnosti trga na globalnem umetniškem zemljevidu.

  1. Povečanje vloge digitalnih platform

Digitalizacija umetnosti nudi umetnikom in galerijam priložnost, da se povežejo z globalnim občinstvom. Platforme, kot so spletne galerije, e-dražbe in virtualne razstave, omogočajo, da slovenski umetniki prodajajo svoja dela po vsem svetu. To povečuje dostopnost umetnosti za širšo publiko in omogoča umetnikom, da se povežejo z zbiratelji in ljubitelji umetnosti iz različnih delov sveta.

  1. Sodelovanje z mednarodnimi umetniškimi centri

Povečanje prisotnosti slovenskih umetnikov na mednarodnih umetniških sejmih, bienalih in razstavah bo okrepilo njihovo prepoznavnost in omogočilo boljše povezovanje s svetovnimi galerijami in zbiratelji. V tem procesu so ključni umetniški festivali in sejmi, kjer slovenski umetniki lahko pokažejo svoje delo in pridobijo nove priložnosti za prodajo in sodelovanje.

  1. Institucionalna podpora in zakonodajne spremembe

Za dolgoročni razvoj slovenskega trga sodobne umetnosti je potrebna večja podpora s strani vladnih in zasebnih institucij. Spodbujanje zakonodajnih sprememb, ki bi zagotovile večjo zaščito umetnikov in večjo transparentnost trga, bi povečalo zaupanje v umetnostni sektor. Uvedba zakonov za zaščito avtorskih pravic, preglednost trženja in standardizacija cen bi lahko pozitivno vplivala na razvoj trga.

Slovenski sodobni umetnostni trg se sooča z mnogimi izzivi, vendar kljub temu ponuja številne priložnosti za rast in razvoj. Razumevanje zgodovinskega razvoja, trenutnih izzivov in prihodnjih priložnosti bo omogočilo, da slovenski umetnostni trg postane bolj prepoznaven in stabilen. S pomočjo digitalizacije, večje institucionalne podpore ter mednarodnega sodelovanja bo slovenska umetnost imela možnost, da se uveljavi na svetovnem trgu in postane pomemben del globalnega kulturnega prostora.

Analiza umetnostnega trga v Sloveniji vključuje podrobno preučitev obstoječih ukrepov in morebitnih administrativnih, pravnih, finančnih ter drugih omejitev, ki vplivajo na njegovo delovanje. Prepoznavanje specifik umetnostnega trga v Sloveniji bo temeljilo na analizi ključnih deležnikov, vrednostne verige ter odsotnosti povezovalnega člena med umetniki in zbiratelji. Posebna pozornost bo namenjena zbiralni politiki zbirateljev, ki je pogosto omejena na lokalni prostor, ne transparentnosti in nereguliranosti trga, nizki kupni moči ter omejenemu številu institucionalnih in zasebnih zbirateljev. Prav tako bo raziskana širša vloga in položaj umetnosti v družbi. Pregled obstoječih ukrepov javnega in zasebnega sektorja bo vključeval analizo praks, kot so odkupi umetniških del in različne oblike podpore umetnikom in umetniškim institucijam. Dodatno bo preučena zgodovina preteklih neuspešnih poskusov zakonodajnega urejanja trga, s ciljem razumevanja razlogov za njihovo neuspešnost.

Finančni obseg umetnostnega trga bo ocenjen na podlagi razpoložljivih podatkov, pri čemer bo posebno pozornost namenjena tudi oceni sivega trga, ki ostaja pomemben, a težko merljiv segment umetnostnega ekosistema. Slednji bo ocenjen po metodah strukturnih vzročnih modelov, konkretneje MIMIC (Multiple Indicators, Multiple Causes), ki so standarden pristop, ko v ekonomski statistiki ocenjujemo količine, za katere po definiciji podatki ne obstajajo (kot je siva ekonomija). V okviru mednarodne primerjalne analize bomo preučili ukrepe evropskih držav s primerljivo razvitim umetnostnim sistemom in vzpostavljenim trgom umetniških del. Poseben poudarek bo namenjen pregledovanju in analizi ukrepov za povečanje transparentnosti in zaupanja kupcev.

V tem kontekstu bomo analizirali mehanizme za doseganje transparentnosti trga, kot je provenienčna analiza umetniških del, ter preučili ukrepe za transparentnost podatkovnih baz, tržnih trendov in spremljanja transakcij. Prav tako bomo analizirali certificiranje umetniških del, vključno s certifikacijskimi sistemi za galerije in dražbene hiše. Pregled davčnih politik v izbranih evropskih državah bo osredotočen na mehanizme za zniževanje davčnih stopenj pri nakupu umetniških del ter davčne spodbude za podjetja, kot so sponzorstva in vlaganja v umetnost. Prav tako bomo analizirali ukrepe državne podpore razvoju in delovanju umetnostnega trga, vključno s podporo za profesionalizacijo deležnikov in doseganje enakopravnih pogojev za vse udeležence trga.

Raziskali bomo mehanizme za vključevanje družbeno ranljivejših skupin v umetnostni trg ter ukrepe podpore za udeležbo na mednarodnih umetnostnih sejmih. Poleg tega bomo analizirali storitve, aplikacije in digitalna orodja, kot so spletne platforme za prodajo umetniških del, spletne dražbe in podatkovne baze. Na podlagi teh analiz bomo oblikovali konkretne predloge ukrepov za izboljšanje delovanja in regulacijo umetnostnega trga v Sloveniji, pri čemer bomo prilagodili uspešne prakse evropskih držav specifikam slovenskega umetnostnega trga. Predlagani ukrepi bodo vključevali spodbude za večji prispevek umetnostnega trga k družbenemu in gospodarskemu razvoju, promocijo vloge umetnosti v družbi ter krepitev zbirateljske kulture, zlasti med mlajšimi generacijami. Prav tako bomo predlagali ukrepe za opolnomočenje deležnikov, kot so izobraževanja o poslovnih vidikih umetnostnega trga, vključno z marketingom in avtorskim pravom. Za zagotavljanje rednega spremljanja trga bomo preučili možnosti vzpostavitve podatkovnih baz, ustanovitve posvetovalnih teles ter spodbujanja nakupov umetniških del v okviru javno financiranih investicij. Končni nabor ukrepov bo oblikovan na podlagi podrobne analize uspešnih praks v izbranih evropskih državah ter specifičnih potreb in značilnosti slovenskega umetnostnega trga.

 

NAČRT ZA RAVNANJE Z RAZISKOVALNIMI PODATKI:

 

 

Nova evropska svila (NES)

Written by

Veliki interdisciplinarni projekti RSF UL

Trajanje: 2024–

Partnerji projekta:
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Biotehniška fakulteta
Fakulteta za strojništvo
Filozofska fakulteta
Naravoslovnotehniška fakulteta (nosilna članica projekta)
Veterinarska fakulteta

Vodja projekta na UL ALUO:
Izr. prof. Primož Jeza

Sodelujoči UL ALUO raziskovalci 1. faze:
Izr. prof. dr. Barbara Predan
Prof. Jure Miklavc
Prof. mag. Tanja Pak
Izr. prof. Rok Kuhar
Doc. mag. Boštjan Drinovec
Asist. Žan Brezec
Asist. Žan Kobal
Asist. Maruša Mazej
Asist. Tamara Lašič Jurković

 

Opis projekta:

Projekt Nova evropska svila (NES) predstavlja interdisciplinarno raziskovalno-razvojno platformo, ki povezuje področja biotehnologije, tekstilstva, oblikovanja, agronomije in industrijskega oblikovanja z namenom ponovne vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Konceptualno izhaja iz načel trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva in vključujočega oblikovanja ter združuje tradicionalne prakse z naprednimi tehnološkimi pristopi. Projekt je strukturiran v dve komplementarni fazi: prva je usmerjena v raziskavo in validacijo alternativnih metod pridobivanja svile, druga pa v razvoj aplikativnih rešitev z visoko dodano vrednostjo v okviru projekta Slušavidalke. Skupaj oblikujeta nov model evropskega svilogojstva, ki temelji na trajnosti, inovativnosti in interdisciplinarnosti ter ustvarja pogoje za razvoj novih materialov in produktov z visoko dodano vrednostjo.

Projekt kot celota predstavlja celovit pristop k razvoju trajnostnih materialov in produktov, ki združujejo biološke in tehnološke sisteme ter presegajo tradicionalne meje med disciplinami. S tem vzpostavlja nov okvir za razvoj biodesigna v evropskem prostoru, hkrati pa krepi povezave med raziskovalnim, industrijskim in lokalnim okoljem. Njegovi rezultati ne prispevajo le k znanstvenemu napredku, temveč tudi k razvoju trajnostnih, vključujočih in inovativnih rešitev, ki naslavljajo sodobne družbene in okoljske izzive ter odpirajo nove perspektive za prihodnost evropskega oblikovanja in industrije.

 

Nova evropska svila (NES)

Prva faza projekta se osredotoča na raziskovanje trajnostnih, etično sprejemljivih in tehnološko inovativnih metod pridobivanja svilenih vlaken. Ključna raziskovalna usmeritev je razvoj in optimizacija metode ploskovitega zapredanja, pri kateri ličinke sviloprejk (Bombyx mori) proizvajajo kontinuirane svilene strukture v prostorsko omejenih, a ne restriktivnih pogojih. Ta metoda omogoča ohranitev celotnega biološkega cikla organizma.

Eksperimentalni del vključuje analizo vedenjskih vzorcev gosenic med procesom zapredanja, kjer se je pokazalo, da njihovo gibanje sledi ponavljajočim se oscilatornim trajektorijam, ki omogočajo nanos svilenih filamentov v tridimenzionalnem prostoru. Takšen proces je analogen aditivnim proizvodnim tehnologijam (3D tiskanju), pri čemer je material biološkega izvora in nastaja in situ.

Poleg tehnoloških raziskav projekt vključuje tudi umetniško-eksperimentalne pristope, kjer se svilena koprena uporablja kot strukturni in estetski element. Rezultati faze vključujejo karakterizacijo mehanskih, morfoloških in funkcionalnih lastnosti ploskovito zapredene svile ter njeno potencialno uporabo v različnih aplikacijah.

 

Slušavidalke: interdisciplinarni biodesign in trajnostno evropsko svilogojstvo

Druga faza projekta predstavlja prevod raziskovalnih rezultatov v aplikativno okolje. Projekt Slušavidalke je interdisciplinarna razvojna pobuda, ki združuje področja oblikovanja, biotehnologije, veterine, elektrotehnike in industrijske proizvodnje. Osrednji cilj je razvoj inovativnih prezentacijskih sistemov, ki temeljijo na uporabi ploskovito zapredene svile kot funkcionalnega biomateriala. Ti sistemi omogočajo multimodalno predstavitev vsebin, ki vključuje vizualne, zvočne in svetlobne komponente. Posebna pozornost je namenjena univerzalnemu oblikovanju, saj so nosilci prilagojeni uporabnikom z različnimi senzoričnimi in gibalnimi omejitvami. Rezultat je bil implementiran na razstavi ob praznovanju 40. letnice visokošolskega študija oblikovanja in 80. letnice UL ALUO v Cankarjevem domu, 20. 05. 2025–02. 06. 2025.

Interdisciplinarno sodelovanje

Projekt temelji na kompleksnem sodelovanju med različnimi deležniki, vključno z akademskimi institucijami, raziskovalnimi centri, industrijskimi partnerji in kmetijskim sektorjem. Posebnost projekta je vključevanje bioloških organizmov (sviloprejk) in robotskih sistemov kot aktivnih komponent proizvodnega procesa. Robotizirani sistemi se uporabljajo za natančno oblikovanje nosilnih struktur in nadzor procesnih parametrov, kot so temperatura, vlažnost in osvetlitev, ki vplivajo na proces zapredanja. S tem se vzpostavlja hibridni proizvodni sistem, kjer se prepletajo biološki in tehnološki procesi. Takšen pristop predstavlja enega ključnih elementov sodobnega biodesigna in koncepta industrije 5.0.

Opis produkta – Slušavidalka

Slušavidalka je modularni prezentacijski nosilec, ki združuje mehansko konstrukcijo in biološko generiran membranski material. Nosilna struktura je izdelana iz kovinskih komponent, medtem ko zgornji del predstavlja svilena membrana, pridobljena s ploskovitim zapredanjem. V membranski del so integrirani različni funkcionalni elementi, vključno z zvočnimi moduli, svetlobnimi viri (LED ali analogni prikazovalniki) ter senzorskimi sistemi. Sistem omogoča sinhrono predstavitev informacij v več modalnostih, kar povečuje dostopnost in uporabniško izkušnjo. Integrirani elektromehanski sistemi omogočajo prilagoditev višine in ergonomije naprave glede na potrebe uporabnika.

Tehnološke in materialne značilnosti

Ploskovito zapredena svila predstavlja napreden biomaterial z izjemnimi mehanskimi lastnostmi, kot so visoka natezna trdnost, nizka masa in dobra odpornost na okoljske vplive. Struktura materiala omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti in integracije z drugimi materiali in tehnologijami. Projekt vključuje obsežno eksperimentalno karakterizacijo materiala, vključno z analizami odpornosti na vlago, UV-sevanje, mehansko obrabo in kemične vplive. Poleg tega se raziskujejo možnosti funkcionalizacije materiala z vključevanjem pametnih komponent, kot so senzorji in prevodni elementi.

Cilji projekta

Primarni cilji projekta vključujejo razvoj trajnostnih proizvodnih procesov za svilo, optimizacijo metod ploskovitega zapredanja ter razvoj inovativnih produktov z visoko dodano vrednostjo. Pomemben cilj je tudi vzpostavitev interdisciplinarnega raziskovalnega okolja ter spodbujanje sodelovanja med akademijo, industrijo in kmetijstvom. Projekt si prizadeva tudi za izboljšanje dostopnosti in vključevanja ranljivih skupin ter razvoj rešitev, ki sledijo načelom univerzalnega oblikovanja.

  • Inovativnost in trajnostni razvoj
    Inovativnost projekta se kaže v integraciji bioloških procesov z naprednimi tehnološkimi rešitvami. Uporaba ploskovitega zapredanja kot proizvodne metode predstavlja odmik od konvencionalnih tekstilnih procesov in odpira nove možnosti za razvoj biomaterialov. Projekt implementira metodologije ocene življenjskega cikla (LCA, LCC, SLCA), ki omogočajo celovito analizo okoljskih, ekonomskih in socialnih vplivov. Poseben poudarek je na razvoju krožnih procesov, kjer se biološki ostanki ponovno uporabljajo, proizvodni procesi pa optimizirajo z vidika energetske učinkovitosti.
  • Družbeni in okoljski vpliv
    Projekt ima pomemben vpliv na več ravneh. Okoljski vidik vključuje zmanjšanje ogljičnega odtisa, uporabo obnovljivih virov in razvoj biološko razgradljivih materialov. Družbeni vidik pa se odraža v povečanju dostopnosti, vključevanju ranljivih skupin ter spodbujanju interdisciplinarnega izobraževanja. Projekt deluje tudi kot platforma za prenos znanja in ozaveščanje javnosti o trajnostnih praksah, biodesignu in pomenu odgovorne rabe naravnih virov.

Merjenje uspešnosti in učinka

Uspešnost in učinek projekta Slušavidalke sta se spremljala s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, ki so omogočale celovito vrednotenje tehnoloških, okoljskih in družbenih vidikov projekta. Kvantitativno spremljanje je vključevalo laboratorijske teste materialov, kot so meritve trdnosti, odpornosti na vlago, UV-sevanje in obrabo, s čimer se je preverjala kakovost ploskovito zapredene svile. Poleg tega se je spremljala učinkovitost zapredanja in proizvodnje svilenih niti, vključno s številom končnih produktov, količino surove svile ter homogenostjo vlaken. Pomemben del kvantitativnega vrednotenja so predstavljale tudi analize ogljičnega odtisa ter metodologije LCA, LCC in SLCA, ki so omogočale spremljanje okoljskih, ekonomskih in socialnih vplivov.

Kvalitativno spremljanje je temeljilo na povratnih informacijah uporabnikov, zlasti slepih, slabovidnih in gibalno oviranih oseb, s čimer se je preverjala dostopnost in funkcionalnost razvitih nosilcev. Vključevalo je tudi evalvacijo interdisciplinarnega sodelovanja med študenti, raziskovalci in industrijskimi partnerji ter analizo doseženih izobraževalnih in inovacijskih ciljev. Pomemben vidik je predstavljala tudi analiza vpliva razstav, delavnic in digitalnih platform na ozaveščanje širše javnosti o trajnostnem dizajnu in biodesignu.

Načini spremljanja so vključevali redno dokumentacijo rezultatov testiranj in razvoja prototipov, sistematično vključevanje meril za trajnost, uporabnost in socialni učinek v interne evalvacijske procese ter zbiranje povratnih informacij industrijskih partnerjev in študentov kot del iterativnega izboljševanja rešitev. Takšno sistematično spremljanje je omogočalo sprotno prilagajanje razvojnih procesov, zagotavljanje visoke kakovosti, trajnostnega vpliva in uporabniške dostopnosti ter je prispevalo k objektivni oceni dodane vrednosti projekta na slovenski in evropski ravni.

Dodatno se je uspešnost projekta vrednotila tudi z vidika dolgoročnega vpliva, ki je vključeval stopnjo prenosa znanja v prakso, možnosti komercializacije razvitih rešitev ter njihovo integracijo v širše evropske trajnostne in industrijske strategije. Spremljala se je tudi vloga projekta pri vzpostavljanju novih raziskovalnih in produkcijskih modelov, ki temeljijo na povezovanju bioloških in tehnoloških sistemov, ter njegov prispevek k razvoju standardov na področju biodesigna, trajnostnih materialov in vključujočega oblikovanja.

 

>>Nova evropska svila – dokument raziskave

>>Slušavidalke – video

 

FOTO GALERIJA:

Sviloprejke (arhiv UL ALUO).

 

Delo s sviloprejkami (arhiv UL ALUO).

 

Tloris razstave v Cankarjevem domu.

 

Na odprtju razstave O! ob 40. obletnici visokošolskega oblikovanja, 20. 5.–2. 6. 2025 (foto: Branko Anđel).

 

Digitalne slušavidalke za ljudi s hendikepom (Damjan Švarc).

 

Analogne slušavidalke (foto: Damjan Švarc).

Vizualna pismenost

Written by

Šifra raziskovalnega programa ARIS: P5-0452

Trajanje: 1. 1. 2024–31. 12. 2027

Članica UL, ki vodi in izvaja program:
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Vodja programa:
izr. prof. dr. Barbara Predan

Člani raziskovalne skupine:
prof. dr. Matej Blenkuš
prof. dr. Petra Černe Oven
asist. dr. Magdalena Germek
doc. dr. Petja Grafenauer
doc. dr. Kaja Kraner
asist. Tamara Lašič Jurković
Nastja Majerič, strokovna sodelavka
prof. Jure Miklavc
doc. Marija Nabernik
prof. dr. Rado Riha
doc. dr. Tomo Stanič

 

Opis projekta:

Raziskovalni program Vizualna pismenost je osredotočen na tri glavne problemske sklope: v prvem bomo raziskovali epistemološki vidik in filozofske problematike vizualnosti ter kulture vizualne pismenosti; v drugem sklopu bomo raziskovali uveljavljene metodološke sisteme in kode vizualnega komuniciranja v znanosti s poudarkom na evalvaciji kakovosti podajanja razumljivih informacij; v tretjem pa bo poudarek na raziskovanju vizualne pismenosti z namenom razvoja kritičnega in abstraktnega mišljenja.

Prvi sklop, teoretično izhodišče raziskovalnega dela, se bo ukvarjalo z vprašanji spoznavanja, predstavljanja, pojavnosti in interpretacije vizualnosti. Razvoj vizualne pismenosti izhaja iz dolge zgodovine racionalizacije vizualnega zaznavanja in komuniciranja v znanosti in umetnosti, kar omogoča rekonstrukcijo arheološke podlage vednosti in estetskega apriorija določenega obdobja. Za razliko od tega so se od druge polovice 20. stoletja uveljavili novi epistemološki pristopi, ki so pod vprašaj postavili racionalistično podmeno zgodovinskih analiz in opozorili na pomen nezavednega védenja, nezanesljivost neposrednega razumetja izjavljanja ter na vlogo diskurzivnih praks v razširjanju družbene moči. Skozi filozofski vidik bomo torej raziskovali, kako vizualna pismenost vpliva na naše spoznavanje sveta, hkrati pa kakšni so pogoji demokratičnosti vizualnega komuniciranja, kar je še posebej relevantno natanko v sodobnih okoliščinah t. i. digitalne reproduktibilnosti.

V drugem sklopu se bo raziskovalno delo osredotočilo na vprašanja, kako je razvoj strok vplival na napredek vizualizacije podajanja znanstvenih vsebin. Z raziskovanjem tradicionalnih kategorij vizualiziranja bomo preučevali spremembe temeljnih konceptov vizualne pismenosti v 21. stoletju in gradili na izpodbijanju obstoječih predpostavk ter ustvarjanju novih metod in sistemov. Cilj tega raziskovalnega sklopa bo tudi elaboracija odgovora na vprašanje, ali namenska orodja z umetno inteligenco lahko nadomestijo strokovnjake vizualnih komunikacij, v katerih primerih so ta orodja učinkovita in v katerih primerih je sodelovanje strokovnjakov še vedno nujno ter kakšno izobraževanje na področju vizualne pismenosti bi potrebovali znanstveniki za uspešno diseminacijo raziskovalnih dosežkov.

Tretji okvir raziskovanja bo temeljil na predpostavki Johna Debesa, ki je opredelil vizualno pismenost kot sklop kompetenc, ki vizualno pismeni osebi omogočajo razlikovanje in razlago vizualnih dejanj, predmetov in/ali simbolov, naravnih ali umetnih, ki jih srečuje v okolju. Ker je za komuniciranje z drugimi nujna ustvarjalna uporaba teh kompetenc, se bo raziskava v tem delu osredotočala na stanje vizualne pismenosti v družbi in iskanja načinov za njeno izboljšanje. V tej točki se bodo združila tudi vsa temeljna dognanja iz prvih dveh sklopov, se med seboj smiselno povezala ter kulminirala v priporočila, smernice in učna gradiva z novorazvitimi metodami in orodji vizualnega opismenjevanja.

Pomen za razvoj znanosti 

Program je zasnovan na način, da z različnih vidikov osvetljuje temeljne izzive, s katerimi se sooča tako znotraj umetnosti in oblikovanja kot na stičišču z znanostjo ter v razmerju do drugih sodobnih družboslovnih in humanističnih ved, s katerimi bo v dialogu tudi v okviru tega programa. Program bo prispeval h kritično-analitičnemu premisleku o aktualni vlogi vizualne pismenosti, obenem pa bo na podlagi razvijanja jasnejših temeljnih konceptov ter ustreznih analitičnih orodij in metodoloških postopkov prispeval k okrepitvi tako obče vizualne pismenosti (vzpostavitev smernic in priporočil za vizualno opismenjevanje v sklopu nacionalnih kurikulumov) kot področja teoretskih raziskovanj in njenih relevantnosti za številna znanstvena ter umetniška področja. Predlagana vsebina raziskovalnega programa bo tvorila tudi pomemben temelj za spodbujanje kariernega razvoja doktorskih študentov v obliki razvijanja veščin vizualne pismenosti za bodoče znanstvenike.

Pomen za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije 

Raziskovalni program se neposredno odziva na kompleksne družbene izzive, vključno s 17 cilji trajnostnega razvoja OZN, pri čemer pa ugotavljamo izjemen primanjkljaj vizualne pismenosti v povezavi z bralno in digitalno pismenostjo v splošni in strokovni javnosti. Družbenoekonomski pomen programa se zato spoprijema z izzivom, da morajo biti državljani sposobni odgovorno sodelovati v znanstvenih razpravah in odločitvah, pri čemer prav vizualna pismenost (tako sposobnost posredovanja informacij s pomočjo vizualnih podob kot tudi sposobnost branja in interpretiranja vizualnih podob) igra izjemno pomembno vlogo. Program se bo zato osredotočal na aktivno in pospešeno vključevanje družboslovne, humanistične in umetniške perspektive ter povezovanje znanosti z umetnostjo. Cilj je poudarjanje vloge in dejanske integracije vizualne pismenosti v komunikacijo znanstvenih spoznanj in (tudi zaradi povečane medijske potrošnje mladih) njenega vključevanja v vse stopnje izobraževanja. Za zagotovitev prenosljivosti in uporabe raziskovalnih rezultatov bodo nastala priporočila, smernice, učna gradiva (z novorazvitimi metodami in orodji) in znanstveni prispevki, objavljeni v odprtem dostopu.

 

Rezultati raziskovalne skupine:

Izvirni znanstveni članki, znanstvene monografije in objavljeni znanstveni prispevki na konferencah

Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868. Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/zaloznistvo/vizualna-pismenost/.

Daša Tepina, Petja Grafenauer, Hegemonija kapitalizma in vizualni kod v neuvrščeni Sloveniji, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Petra Černe Oven, Vizualizacija poezije skozi konstruktivni dialog urednika in oblikovalca na podlagi analize primera Integrali ‘26, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Tomo Stanič, Umetniški jezik, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Barbara Predan, Med praznino in substanco kritične analize v oblikovanju, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Magdalena Germek, Kristina Pranjić, Percepcija nadrealizma in potencial njegove vizualne ekoepistemologije, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Tamara Lašič Jurković (ur.), Odmevi jutrišnjega dne/Echoes of tomorrow, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612973124. Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/zaloznistvo/echoes-of-tomorrow-odmevi-jutrisnjega-dne/.

Tomo Stanič, Reprodukcija in Mojstrovina, Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja, 2024, letnik 62, št. 3/4.

Tomo Stanič, Učinek resničnosti: zapisi o fotografiji I, Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja, 2024, letnik 62, št. 7/8.

Tomo Stanič, Strasti videza: zapisi o fotografiji II. Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja, 2024, letnik 62, št. 9/10.

Uršula Berlot Pompe, Narvika Bovcon, Or Ettlinger, Petja Grafenauer, Blaž Šeme, Tomo Stanič, Petra Černe Oven, Nadja Zgonik, Barbara Predan, Mojca Puncer, Kaja Kraner in  Aleš Vaupotič, Vizualnost v času posthumanizma: Okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612974633. Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/zaloznistvo/vizualnost-v-casu-posthumanizma-okoljska-etika-ekofeminizem-kibernetika-in-digitalna-humanistika-v-umetnosti-in-oblikovanju/.

Kaja Kraner, »Tehnološki materializem« v sodobni likovni umetnosti: nekaj izhodišč, v: et al., Vizualnost v času posthumanizma: Okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612974633.

Barbara Predan, Čas za čas in njegovo (ne)delovanje, v: et al., Vizualnost v času posthumanizma: Okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612974633.

Petra Černe Oven, Vizualni vidiki opismenjevanja v analognem kontekstu. Pregled izbranih gradiv s področja opismenjevanja v preteklosti, v: et al., Vizualnost v času posthumanizma: Okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612974633.

Tomo Stanič, Znak in označevalec, v: et al., Vizualnost v času posthumanizma: Okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612974633.

Petja Grafenauer, Geometrizem in tehnologija v slikarstvu Josipa Gorinška (2021–1936), v: et al., Vizualnost v času posthumanizma: Okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju, Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612974633.

Petra Černe Oven, “What to do?” How design can contribute to a more sustainable society. Thoughts on shifting the paradigm from fear and powerlessness to positive change”, keynote lecture, Integrated Design Research (IDR) Conference, Kolombo, Šrilanka, 21. 11. 2024. Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/objava/oblikovanje-in-kultura-prepletanje-navdih-in-vpliv/.

Magdalena Germek, The mutual contribution of visual epistemology: visual literacy and eco fashion design to the building of prosperity fashion. Fashion Highlight. 2025, 140–146, DOI: 10.36253/fh-3176.

Barbara Predan, Špela Šubic, Janja Lap: distancing oneself from a servile identity. Journal of design history. 2025, 1–17, DOI: 10.1093/jdh/epaf011.

Znanstvena monografija Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo (UL ALUO, 2025).

Petra Černe Oven, Inclusive design and the importance of visual literacy for designers creating for the blind or partially sighted, v: Petra Černe Oven (ur.), Illustrating the invisible: towards an inclusive society for blind and partially sighted, Ljubljana: University of Ljubljana Press, 2025. DOI: 10.51938/9789612975920.

Marija Nabernik, Scientific illustration as a pedagogical tool in interdisciplinary projects, v: Petra Černe Oven (ur.), Illustrating the invisible: towards an inclusive society for blind and partially sighted, Ljubljana: University of Ljubljana Press, 2025. DOI: 10.51938/9789612975920.

Černe Oven, Petra, Marija Nabernik. »Scientific Illustration for Blind and Visually Impaired – for a More Sustainable Society and What Design Can Do About It: A Case Study«, The Nineteenth International Conference on Design Principles and Practices, 25.–27. 2. 2025, LASALLE College of the Arts Singapore, Singapore.

Prezelj, Tim. “Presentation of workshops within the Kaverljag Summer School, where participants explore relief printmaking and tactile design”, Design Meetup Conference: Wrażliwcy (The Sensitive Ones) – On Design that Connects; 23. 10. 2025, Galerija Podbrzezie, Krakov, Poljska.

Sedmak, Aleš. “Međunarodna ljetnja škola Kaverljag – umjetničko-ekološki i obrazovni projekat”, Ki – korak naprej, Kreativno središče Kotor, 31. 10.–2. 11. 2025, mednarodna konferenca, Kotor, Črna gora.

 

Družbenoekonomski vpliv: prenos raziskovalnih dosežkov

Matej Blenkuš, Objekti javnega prostora, razstava in razprava, UL FA, pritličje, 7. 3. 2024.

Marija Nabernik et al., Ilustracija kot vozialni jezik, pogovor, Pokrajinski muzej Maribor (Loža mariborskega gradu), Maribor, 23. 5. 2024.

Petra Černe Oven, Vizualna pismenost za pedagoge – kako lahko izboljšamo učno izkušnjo, delavnica, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Ljubljana, 24. 5. 2024.

Petra Černe Oven, Marija Nabernik, Morski organizmi za slepe in slabovidne, mednarodna poletna šola Kaverljag, Dutovlje, 21.–28. 7. 2024.

Družbena trajnost: morski organizmi za slepe in slabovidne, Marketing magazin, MM Hitrice, 28. 7. 2024, https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mm-hitrice-196, 29. 7. 2024.

Tadeja Lukanc, »Z znanstveno ilustracijo do slepih«, Dnevnik, 30. 7. 2024, članek https://www.dnevnik.si/2683356/kultura/vizualna-umetnost/z-znanstveno-ilustracijo-do-slepih/.

Petra Mezinec, »Organizme iz našega morja skušajo približati slepim in slabovidnim«, Primorske novice, str. 21, 2. 8. 2024, članek, https://primorske.svet24.si/plus/7-val/organizme-iz-nasega-morja-skusajo-priblizati-slepi/ (20. 8. 2024).

Mednarodna poletna šola Kaverljag: Morski organizmi za slepe in slabovidne, KULturnica, avgust 2024, letnik III, št. 8, https://www.uni-lj.si/univerza/umetnost/kulturnica/avgust-2024 (26. 8. 2024).

STA, Dela s poletne likovne šole Kaverljag razstavljena prilagojeno osebam z motnjami vida, 10. 9. 2024, https://www.sta.si/3340595/dela-s-poletne-likovne-sole-kaverljag-razstavljena-prilagojeno-osebam-z-motnjami-vida.

Odprtje razstave »Kaj gledam, kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida«, Kultura, RTV SLO, 10. 9. 2024, članek; https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175071342.

M. K., »Kaj gledam, kaj vidim: Življenje pod morsko gladino za osebe z motnjami vida«, Vizualna umetnost, RTV SLO , 10. 9. 2024; članek, https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kaj-gledam-kaj-vidim-zivljenje-pod-morsko-gladino-za-osebe-z-motnjami-vida/720619 in https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/kaj-gledam-kaj-vidim-zivljenje-pod-morsko-gladino-za-osebe-z-motnjami-vida/720655.

Petra Černe Oven, Marija Nabernik, Kaj gledam in kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida, razstava, Galerija Centra ilustracije, Ljubljana, 10. 9.–6. 10. 2024.

Kaj gledam, kaj vidim, Slovenske novice (STA), 11. 9. 2024.

Dela s šole Kaverljag razstavljena in prilagojena osebam z motnjami vida, Primorske novice, str. 9, 11. 9. 2024.

Melita Kontrec, Kaj gledam, kaj vidim: Življenje pod morsko gladino za osebe z motnjami vida, MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kaj-gledam-kaj-vidim-zivljenje-pod-morsko-gladino-za-osebe-z-motnjami-vida/720619, 11. 9. 2024.

V Izoli odprtje razstave za osebe z motnjami vida, RTV SLO, 9. 10. 2024, https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/v-izoli-odprtje-razstave-za-osebe-z-motnjami-vida/723754 (20. 2. 2026).

mar/av, V Izoli odprtje razstave za osebe z motnjami vida, STA, 9. 10. 2024.

»Morski organizmi skozi oči in roke slepih in slabovidnih«, ObalaPlus, 9. 10. 2024, članek, https://obalaplus.si/morski-organizmi-skozi-oci-in-roke-slepih-in-slabovidnih/.

Petra Černe Oven, Marija Nabernik, Kaj gledam in kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida, razstava, Galerija Insula, Izola, 10. 10.–6. 11. 2024.

Neva Zajc, Razstava, Aktualno, 14. 10. 2024, 13:37, radijska oddaja, Radio Koper.

BIO28: Projekt Denton/The Denton Project, študentski raziskovalni projekt in razstava, Alexandra Midal, Emma Pflieger, Barbara Predan (mentorice), Mala galerija Banke Slovenije, Ljubljana, 20. 11. 2024–4. 1. 2025. Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/objava/bio-28-projekt-denton/.

Projekt Denton/The Denton Project, katalog, UL ALUO, Ljubljana 2024. Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/zaloznistvo/projekt-denton-the-denton-project/.

Obiski institucij, šol in vodstva po razstavi.

Festival hrane za možgane, razstava, Kongresni trg, Ljubljana, 12.–15. 5. 2025.

Na robu teme je svetloba, 6. 10. 2025, sodelovanje pedagogov v podcastu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; https://open.spotify.com/episode/4VE2R1X2q7y0oPkVEPNJlN.

Pop-up razstava taktilnih ilustracij v programu slavnostnega odprtja Centra za osebe z okvaro vida v Novi Gorici, 15. 10. 2025. V sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS NG).

Predstavitev knjige Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo / Illustrating the invisible: Towards an Inclusive Society for Blind and Partially Sighted, 16. 10. 2025 ob 18.00, Pretorska palača v Kopru. Sodelovali so: dr. Mateja Maljevac, prof. dr. Petra Černe Oven in Aleš Sedmak, akad. slik. Prireditev je moderirala dr. Aksinja Kermauner. V sodelovanju z Društvom Kaverljag in Zavodom za mladino, kulturo in turizem Koper.

Razstava Kaj gledam in kaj vidim – Morski organizmi za osebe z motnjami vida, 17. 10.–31.12. 2025, Taktilna galerija, Mercator center Nova Gorica; v sklopu programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 v sodelovanju z Goriškim muzejem in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS NG).

Neva Zajc, Znanstvena monografija, Radio Koper, Popoldanski program, radijska oddaja, 20. 10. 2025.

Lea Širok, Pol ure kulture, Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo in Projekt Kaverljag: ilustracija za slepe in slabovidne, Radio Koper, 23. 10. 2025, podkast, https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/pol-ure-kulture/173251929/175168188; sodelovala sta Petra Černe Oven, Aleš Sedmak.

Razstava Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo. Morski organizmi za ljudi z okvaro vida, v okviru razstave “Novembra smo II.”, 12. 11.– 30. 11. 2025, UL Filozofska fakulteta, Ljubljana. Več: https://www.aluo.uni-lj.si/objava/novembra-smo-drugic/.

Ana Turičnik, Leon Rojk Štupar, Gaj Kušar – sodelovanje pri strokovnem vodstvu po razstavi “Novembra smo. II.”, UL Filozofska fakulteta, Ljubljana, 19. 11. 2025.

Ko znanost postane otipljiva – predstavitev znanstvene monografije Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo z moderirano diskusijo avtorjev tekstov, vključitvijo slepih in slabovidnih, tiflopedagogov in ilustratorjev ter z aktivnim prikazom in možnim testiranjem taktilnih znanstvenih ilustracij v 3D tisku. V okviru Slovenskega knjižnega sejma, Pisateljski oder, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 25. 11. 2025.

Sonja Pungertnik, Luč v temi, 14. 12. 2025, radijska oddaja, Radio Ognjišče, https://avdio.ognjisce.si/oddaja/ura_2025_12_14_21. @13’40”. Sodelovala sta Petra Černe Oven, Aleš Sedmak.

Nedeljska reportaža, Petra Medved, Taktilna znanstvena ilustracija za slepe in slabovidne, radijska oddaja, Radio Slovenija, 11. 1. 2026, https://prvi.rtvslo.si/podkast/nedeljska-reportaza/96/175188980.

Marija Gombač, »Umetnost onkraj vidnega«, Primorske novice, 17. 1. 2026, članek, https://primorske.svet24.si/kultura/knjizna-polica/umetnost-onkraj-vidnega/.

Na robu teme je svetloba, 9. 2. 2026, Pogovor s študenti, ki so bili vključeni v projekt Ilustriranje nevidnega, podkast Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; https://open.spotify.com/episode/1i5N2RBlQ4MQrpXvGIdYe2.

Petra Černe Oven, “Dr. Petra Černe Oven – rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje”, intervju, Razkošje v glavi, Radio Slovenija, Prvi program, 14. 2. 2026, https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/175198296.

Nagrada ED.VITA, nacionalno priznanje za trajnostne pobude in prakse v visokem šolstvu (NAKVIS, MVZI in MOPE): glavna nagrada v kategoriji Raziskave in inovacije, 18. 3. 2026.

IIID Award, International Institute for Information Design, Vienna, Austria; PERFORMANCE Award in the category Social Affairs, 29. 5. 2026.