Vizualna pismenost

Šifra raziskovalnega projekta ARIS: P5-0452

Trajanje: 1. 1. 2024–31. 12. 2027

Članica UL, ki vodi in izvaja program:
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Vodja programa:
izr. prof. dr. Barbara Predan

Člani raziskovalne skupine:
prof. dr. Matej Blenkuš
prof. dr. Petra Černe Oven
asist. dr. Magdalena Germek
doc. dr. Petja Grafenauer
doc. dr. Kaja Kraner
asist. Tamara Lašič Jurković
Nastja Majerič, strokovna sodelavka
prof. Jure Miklavc
doc. Marija Nabernik
prof. dr. Rado Riha
doc. dr. Tomo Stanič
dr. Jan Völker, znanstveni sodelavec

 

Opis projekta:

Raziskovalni program Vizualna pismenost je osredotočen na tri glavne problemske sklope: v prvem bomo raziskovali epistemološki vidik in filozofske problematike vizualnosti ter kulture vizualne pismenosti; v drugem sklopu bomo raziskovali uveljavljene metodološke sisteme in kode vizualnega komuniciranja v znanosti s poudarkom na evalvaciji kakovosti podajanja razumljivih informacij; v tretjem pa bo poudarek na raziskovanju vizualne pismenosti z namenom razvoja kritičnega in abstraktnega mišljenja.

Prvi sklop, teoretično izhodišče raziskovalnega dela, se bo ukvarjalo z vprašanji spoznavanja, predstavljanja, pojavnosti in interpretacije vizualnosti. Razvoj vizualne pismenosti izhaja iz dolge zgodovine racionalizacije vizualnega zaznavanja in komuniciranja v znanosti in umetnosti, kar omogoča rekonstrukcijo arheološke podlage vednosti in estetskega apriorija določenega obdobja. Za razliko od tega so se od druge polovice 20. stoletja uveljavili novi epistemološki pristopi, ki so pod vprašaj postavili racionalistično podmeno zgodovinskih analiz in opozorili na pomen nezavednega védenja, nezanesljivost neposrednega razumetja izjavljanja ter na vlogo diskurzivnih praks v razširjanju družbene moči. Skozi filozofski vidik bomo torej raziskovali, kako vizualna pismenost vpliva na naše spoznavanje sveta, hkrati pa kakšni so pogoji demokratičnosti vizualnega komuniciranja, kar je še posebej relevantno natanko v sodobnih okoliščinah t. i. digitalne reproduktibilnosti.

V drugem sklopu se bo raziskovalno delo osredotočilo na vprašanja, kako je razvoj strok vplival na napredek vizualizacije podajanja znanstvenih vsebin. Z raziskovanjem tradicionalnih kategorij vizualiziranja bomo preučevali spremembe temeljnih konceptov vizualne pismenosti v 21. stoletju in gradili na izpodbijanju obstoječih predpostavk ter ustvarjanju novih metod in sistemov. Cilj tega raziskovalnega sklopa bo tudi elaboracija odgovora na vprašanje, ali namenska orodja z umetno inteligenco lahko nadomestijo strokovnjake vizualnih komunikacij, v katerih primerih so ta orodja učinkovita in v katerih primerih je sodelovanje strokovnjakov še vedno nujno ter kakšno izobraževanje na področju vizualne pismenosti bi potrebovali znanstveniki za uspešno diseminacijo raziskovalnih dosežkov.

Tretji okvir raziskovanja bo temeljil na predpostavki Johna Debesa, ki je opredelil vizualno pismenost kot sklop kompetenc, ki vizualno pismeni osebi omogočajo razlikovanje in razlago vizualnih dejanj, predmetov in/ali simbolov, naravnih ali umetnih, ki jih srečuje v okolju. Ker je za komuniciranje z drugimi nujna ustvarjalna uporaba teh kompetenc, se bo raziskava v tem delu osredotočala na stanje vizualne pismenosti v družbi in iskanja načinov za njeno izboljšanje. V tej točki se bodo združila tudi vsa temeljna dognanja iz prvih dveh sklopov, se med seboj smiselno povezala ter kulminirala v priporočila, smernice in učna gradiva z novorazvitimi metodami in orodji vizualnega opismenjevanja.

Pomen za razvoj znanosti 

Program je zasnovan na način, da z različnih vidikov osvetljuje temeljne izzive, s katerimi se sooča tako znotraj umetnosti in oblikovanja kot na stičišču z znanostjo ter v razmerju do drugih sodobnih družboslovnih in humanističnih ved, s katerimi bo v dialogu tudi v okviru tega programa. Program bo prispeval h kritično-analitičnemu premisleku o aktualni vlogi vizualne pismenosti, obenem pa bo na podlagi razvijanja jasnejših temeljnih konceptov ter ustreznih analitičnih orodij in metodoloških postopkov prispeval k okrepitvi tako obče vizualne pismenosti (vzpostavitev smernic in priporočil za vizualno opismenjevanje v sklopu nacionalnih kurikulumov) kot področja teoretskih raziskovanj in njenih relevantnosti za številna znanstvena ter umetniška področja. Predlagana vsebina raziskovalnega programa bo tvorila tudi pomemben temelj za spodbujanje kariernega razvoja doktorskih študentov v obliki razvijanja veščin vizualne pismenosti za bodoče znanstvenike.

Pomen za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije 

Raziskovalni program se neposredno odziva na kompleksne družbene izzive, vključno s 17 cilji trajnostnega razvoja OZN, pri čemer pa ugotavljamo izjemen primanjkljaj vizualne pismenosti v povezavi z bralno in digitalno pismenostjo v splošni in strokovni javnosti. Družbenoekonomski pomen programa se zato spoprijema z izzivom, da morajo biti državljani sposobni odgovorno sodelovati v znanstvenih razpravah in odločitvah, pri čemer prav vizualna pismenost (tako sposobnost posredovanja informacij s pomočjo vizualnih podob kot tudi sposobnost branja in interpretiranja vizualnih podob) igra izjemno pomembno vlogo. Program se bo zato osredotočal na aktivno in pospešeno vključevanje družboslovne, humanistične in umetniške perspektive ter povezovanje znanosti z umetnostjo. Cilj je poudarjanje vloge in dejanske integracije vizualne pismenosti v komunikacijo znanstvenih spoznanj in (tudi zaradi povečane medijske potrošnje mladih) njenega vključevanja v vse stopnje izobraževanja. Za zagotovitev prenosljivosti in uporabe raziskovalnih rezultatov bodo nastala priporočila, smernice, učna gradiva (z novorazvitimi metodami in orodji) in znanstveni prispevki, objavljeni v odprtem dostopu.

 

Rezultati raziskovalne skupine:

Izvirni znanstveni članki, znanstvene monografije in objavljeni znanstveni prispevki na konferencah

Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868 (>>> povezava na: https://doi.org/10.51938/9789612972868). Več informacij: https://www.aluo.uni-lj.si/zaloznistvo/vizualna-pismenost/.

Daša Tepina, Petja Grafenauer, Hegemonija kapitalizma in vizualni kod v neuvrščeni Sloveniji, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Petra Černe Oven, Vizualizacija poezije skozi konstruktivni dialog urednika in oblikovalca na podlagi analize primera Integrali ‘26, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Tomo Stanič, Umetniški jezik, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Barbara Predan, Med praznino in substanco kritične analize v oblikovanju, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

Magdalena Germek, Kristina Pranjić, Percepcija nadrealizma in potencial njegove vizualne ekoepistemologije, v: Petra Černe Oven, Barbara Predan (ur.), Vizualna pismenost: Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti, UL in ALUO, Ljubljana 2024, DOI: 10.51938/9789612972868.

 

Družbenoekonomski vpliv: prenos raziskovalnih dosežkov

Matej Blenkuš, Objekti javnega prostora, razstava in razprava, UL FA, pritličje, 7. 3. 2024. Več informacij: https://www.fa.uni-lj.si/dogodki/objekti-javnega-prostora/.