Št. strani: 188

Opis:

S prispevki pričujoče znanstvene monografije premišljeno mapiramo tematike raziskovalnega programa Vizualna pismenost in predstavljamo heterogena razmišljanja, ki tvorijo pomemben temelj za nadaljnje poglabljanje v izbrane raziskovalne podteme. Avtorji se v monografiji lotevajo tako zgodovinskih, teoretičnih, jezikovnih kot tudi umetnostnozgodovinskih, tehnoloških in estetskih vprašanj. Tako praktičnemu kot teoretičnemu polu osnovne teme, ki jo raziskujemo, so skupni razumevanje in razlaganje pomena prek kritičnega in abstraktnega mišljenja ter sporočanje in posredovanje idej v polju vizualnega.

Na profesionalni ravni vizualna pismenost vključuje sposobnost analize in razlage vizualnih informacij (podobe, simboli, diagrami, grafični elementi, ikone, pa tudi video, slike, ilustracije, fotografije itd.) ter raziskuje razumevanje njihovega konteksta, namena in pomena. Poleg tega pa vizualna pismenost obsega sposobnost ustvarjanja vizualnega jezika: na eni strani gre za informativne, funkcionalno učinkovite in smiselne vizualne komunikacije v polju (pre)oblikovanja vsakdanjega sveta, na drugi pa prek generiranja umetniških artefaktov za preizpraševanje temeljnih pojmov, idej in osmišljanja sveta.

Vizualne podobe pripovedujejo zgodbe, vzbujajo čustva in ustvarjajo izkušnje ter ne nazadnje tudi spremembo v odzivanju, obnašanju in mišljenju. Podoba ni zgolj odslikava, temveč (protetično) pomagalo našemu dojemanju: je orodje in orožje današnje družbe, ravno tako pa način prebivanja v svetu, dojemanja in oblikovanja družbenega. Vizualna pismenost je torej koncept, ki se izrašča iz umetnosti in oblikovanja, vendar ima veliko širše polje vpliva. Vzpostavlja namreč tudi priložnost preizpraševanja teze o razumnem človeku, ki je v zahodni kulturi prepoznan kot vizualni človek. Zato izhodišča za vzpostavitev matrike raziskovanja vizualne pismenosti vsebujejo raziskovanje pomena, vlog, interpretacij in kritičnega vrednotenja vizualnega mišljenja na presečiščih interdisciplinarnih področij s ciljem drugačnega razumevanja posameznika in družbe.

Prispevki v pričujočem zborniku tako nakazujejo, kako je razumevanje vizualnega časovno in kulturno pogojeno, in odpirajo istočasno vprašanja, kako različne kulturne sredine različno razbirajo vizualne podobe v času hitro razvijajoče se digitalizacije in umetne inteligence.

Znanstvena monografija je rezultat raziskovalnega programa P5-0452, Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).