Trg vizualne umetnosti na Slovenskem
Šifra ciljnega raziskovalnega programa ARIS (CRP 2025): V6-2522
Trajanje: 1. 9. 2025–31. 10. 2027
Članica UL, ki vodi in izvaja program:
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Vodja programa:
doc. dr. Petja Grafenauer
Člani raziskovalne skupine:
mag. Hana Čeferin
Nastja Majerič, strokovna sodelavka
doc. dr. Andrej Srakar
doc. dr. Daša Tepina
prof. Nadja Zgonik
Opis projekta:
Slovenski sodobni umetnostni trg je razmeroma mlada in specifična struktura, ki se je razvijala v kontekstu slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih sprememb. Ta trg je doživel pomembne prelomnice po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je umetnost kot kulturni proizvod začela razvijati nove mehanizme za distribucijo, prodajo in promocijo, tako na lokalni kot na mednarodni ravni. Sodobni slovenski umetnostni trg je zdaj v fazi stabilizacije, vendar se še vedno srečuje z mnogimi izzivi, kot so omejena institucionalna podpora, pomanjkanje transparentnosti, ozek krog zbirateljev in umetniških institucij ter potreba po izboljšani digitalizaciji.
Pred osamosvojitvijo Slovenije je umetnostni trg v nekdanji Jugoslaviji temeljil na socialističnem sistemu, kjer so bile umetniške produkcije pogosto podprte s strani države. Trg umetnosti je bil precej omejen, saj so bili umetniki pogosto soodvisni od javnih naročil, razstav in institucij, kot so muzeji in galerije, ki so bili pod nadzorom političnih struktur. Po osamosvojitvi Slovenije so se pojavili novi izzivi, saj je bil umetniški svet delno prepuščen tržnim zakonitostim. To je sprožilo potrebo po razvoju trga sodobne umetnosti, ki bi omogočil boljšo promocijo slovenskih umetnikov in njihovega dela, obenem pa omogočil širši dostop do umetnosti za širšo javnost.
V začetnih letih po osamosvojitvi se je trg sodobne umetnosti v Sloveniji razvijal počasi, vendar je bila v tem obdobju kljub omejenim virom prisotna kreativna dinamika. Umetniški projekti so bili usmerjeni v povezovanje z mednarodnim umetniškim prostorom, predvsem preko bienalov, razstav in sodelovanj z večjimi evropskimi galerijami. Vendar pa so slovenske galerije, umetniške institucije in umetniki naleteli na številne omejitve, predvsem zaradi pomanjkanja institucionalne podpore in premajhnih kapacitet za mednarodni razvoj. V zadnjih dveh desetletjih je slovenski sodobni umetnostni trg doživel številne spremembe. Z razvojem novih galerij, muzejev in umetniških organizacij se je začel stabilizirati, vendar še vedno deluje v omejenem obsegu v primerjavi z večjimi evropskimi trgi.
Slovenske galerije so bile v začetku 21. stoletja glavne ustanove za promocijo umetniških del, vendar so pogosto obvladovale le specifične niše, kot so ilustracije ali grafike, medtem ko je sodobna umetnost, vključno z novimi mediji, ostala pogosto na robu. Eden največjih izzivov, s katerim se je soočal slovenski umetnostni trg, je pomanjkanje široke zbirateljske baze in s tem povezana težava pri oblikovanju stabilnega trga. Slovenija, ki je majhna in relativno oddaljena država, se sooča z omejenim številom potencialnih kupcev umetnosti, kar pomeni, da je trg v veliki meri odvisen od interesov posameznih zbirateljev in galeristov. Hkrati je bila prisotna tudi težava pri vključevanju umetnikov v širše mednarodne mreže in razstave, kar je omejevalo njihov dostop do globalnega trga umetnosti.
Slovenski sodobni umetnostni trg se še vedno sooča s pomanjkanjem transparentnosti. Cene umetniških del so pogosto težko dostopne in določene brez jasnih smernic, kar ustvarja negotovost za kupce in umetnike. Galerije, umetniški sejmi in dražbe so pogosto omejeni na določen krog ljudi, kar pomeni, da širša javnost ni vedno vključena v umetnostni trg. To pomanjkanje odprte komunikacije in dostopnosti ustvarja distanco med umetnostjo in potencialnimi kupci, ki ne poznajo procesov nastajanja cen in vrednosti umetniških del. Slovenski umetnostni sektor se še vedno sooča z omejeno podporo s strani državnih in zasebnih institucij.
Čeprav je bilo v zadnjih letih nekaj pobud za podporo umetnosti, kot so kulturni skladi in fundacije, te institucije pogosto nimajo dolgoročnega strateškega načrta za razvoj umetnostnega trga. Na mednarodnem področju slovenski umetniki pogosto nimajo dovolj podpore, da bi se uveljavili na globalnih razstavah in dražbah, kar omejuje širšo prepoznavnost slovenskega trga sodobne umetnosti. Slovenski umetnostni trg se sooča tudi s pomanjkanjem zakonodaje, ki bi zagotovila večjo zaščito umetnikov, zbirateljev in galeristov. Avtorska in intelektualna lastnina v Sloveniji nista vedno ustrezno zaščiteni, kar lahko vodi do težav pri prodaji in ponarejanju umetniških del. Pomanjkanje jasnih zakonov glede avtentičnosti, provenienčne analize in trgovinskih praks onemogoča širše zaupanje v slovenski umetnostni sektor. Kljub izzivom pa slovenski sodobni umetnostni trg ponuja tudi številne priložnosti za razvoj in rast. Povečana digitalizacija umetnostnega trga, boljše povezovanje slovenskih galerij in umetnikov z mednarodnimi umetniškimi centri ter večja institucionalna podpora bi lahko prispevali k večji prepoznavnosti trga na globalnem umetniškem zemljevidu.
- Povečanje vloge digitalnih platform
Digitalizacija umetnosti nudi umetnikom in galerijam priložnost, da se povežejo z globalnim občinstvom. Platforme, kot so spletne galerije, e-dražbe in virtualne razstave, omogočajo, da slovenski umetniki prodajajo svoja dela po vsem svetu. To povečuje dostopnost umetnosti za širšo publiko in omogoča umetnikom, da se povežejo z zbiratelji in ljubitelji umetnosti iz različnih delov sveta.
- Sodelovanje z mednarodnimi umetniškimi centri
Povečanje prisotnosti slovenskih umetnikov na mednarodnih umetniških sejmih, bienalih in razstavah bo okrepilo njihovo prepoznavnost in omogočilo boljše povezovanje s svetovnimi galerijami in zbiratelji. V tem procesu so ključni umetniški festivali in sejmi, kjer slovenski umetniki lahko pokažejo svoje delo in pridobijo nove priložnosti za prodajo in sodelovanje.
- Institucionalna podpora in zakonodajne spremembe
Za dolgoročni razvoj slovenskega trga sodobne umetnosti je potrebna večja podpora s strani vladnih in zasebnih institucij. Spodbujanje zakonodajnih sprememb, ki bi zagotovile večjo zaščito umetnikov in večjo transparentnost trga, bi povečalo zaupanje v umetnostni sektor. Uvedba zakonov za zaščito avtorskih pravic, preglednost trženja in standardizacija cen bi lahko pozitivno vplivala na razvoj trga.
Slovenski sodobni umetnostni trg se sooča z mnogimi izzivi, vendar kljub temu ponuja številne priložnosti za rast in razvoj. Razumevanje zgodovinskega razvoja, trenutnih izzivov in prihodnjih priložnosti bo omogočilo, da slovenski umetnostni trg postane bolj prepoznaven in stabilen. S pomočjo digitalizacije, večje institucionalne podpore ter mednarodnega sodelovanja bo slovenska umetnost imela možnost, da se uveljavi na svetovnem trgu in postane pomemben del globalnega kulturnega prostora.
Analiza umetnostnega trga v Sloveniji vključuje podrobno preučitev obstoječih ukrepov in morebitnih administrativnih, pravnih, finančnih ter drugih omejitev, ki vplivajo na njegovo delovanje. Prepoznavanje specifik umetnostnega trga v Sloveniji bo temeljilo na analizi ključnih deležnikov, vrednostne verige ter odsotnosti povezovalnega člena med umetniki in zbiratelji. Posebna pozornost bo namenjena zbiralni politiki zbirateljev, ki je pogosto omejena na lokalni prostor, ne transparentnosti in nereguliranosti trga, nizki kupni moči ter omejenemu številu institucionalnih in zasebnih zbirateljev. Prav tako bo raziskana širša vloga in položaj umetnosti v družbi. Pregled obstoječih ukrepov javnega in zasebnega sektorja bo vključeval analizo praks, kot so odkupi umetniških del in različne oblike podpore umetnikom in umetniškim institucijam. Dodatno bo preučena zgodovina preteklih neuspešnih poskusov zakonodajnega urejanja trga, s ciljem razumevanja razlogov za njihovo neuspešnost.
Finančni obseg umetnostnega trga bo ocenjen na podlagi razpoložljivih podatkov, pri čemer bo posebno pozornost namenjena tudi oceni sivega trga, ki ostaja pomemben, a težko merljiv segment umetnostnega ekosistema. Slednji bo ocenjen po metodah strukturnih vzročnih modelov, konkretneje MIMIC (Multiple Indicators, Multiple Causes), ki so standarden pristop, ko v ekonomski statistiki ocenjujemo količine, za katere po definiciji podatki ne obstajajo (kot je siva ekonomija). V okviru mednarodne primerjalne analize bomo preučili ukrepe evropskih držav s primerljivo razvitim umetnostnim sistemom in vzpostavljenim trgom umetniških del. Poseben poudarek bo namenjen pregledovanju in analizi ukrepov za povečanje transparentnosti in zaupanja kupcev.
V tem kontekstu bomo analizirali mehanizme za doseganje transparentnosti trga, kot je provenienčna analiza umetniških del, ter preučili ukrepe za transparentnost podatkovnih baz, tržnih trendov in spremljanja transakcij. Prav tako bomo analizirali certificiranje umetniških del, vključno s certifikacijskimi sistemi za galerije in dražbene hiše. Pregled davčnih politik v izbranih evropskih državah bo osredotočen na mehanizme za zniževanje davčnih stopenj pri nakupu umetniških del ter davčne spodbude za podjetja, kot so sponzorstva in vlaganja v umetnost. Prav tako bomo analizirali ukrepe državne podpore razvoju in delovanju umetnostnega trga, vključno s podporo za profesionalizacijo deležnikov in doseganje enakopravnih pogojev za vse udeležence trga.
Raziskali bomo mehanizme za vključevanje družbeno ranljivejših skupin v umetnostni trg ter ukrepe podpore za udeležbo na mednarodnih umetnostnih sejmih. Poleg tega bomo analizirali storitve, aplikacije in digitalna orodja, kot so spletne platforme za prodajo umetniških del, spletne dražbe in podatkovne baze. Na podlagi teh analiz bomo oblikovali konkretne predloge ukrepov za izboljšanje delovanja in regulacijo umetnostnega trga v Sloveniji, pri čemer bomo prilagodili uspešne prakse evropskih držav specifikam slovenskega umetnostnega trga. Predlagani ukrepi bodo vključevali spodbude za večji prispevek umetnostnega trga k družbenemu in gospodarskemu razvoju, promocijo vloge umetnosti v družbi ter krepitev zbirateljske kulture, zlasti med mlajšimi generacijami. Prav tako bomo predlagali ukrepe za opolnomočenje deležnikov, kot so izobraževanja o poslovnih vidikih umetnostnega trga, vključno z marketingom in avtorskim pravom. Za zagotavljanje rednega spremljanja trga bomo preučili možnosti vzpostavitve podatkovnih baz, ustanovitve posvetovalnih teles ter spodbujanja nakupov umetniških del v okviru javno financiranih investicij. Končni nabor ukrepov bo oblikovan na podlagi podrobne analize uspešnih praks v izbranih evropskih državah ter specifičnih potreb in značilnosti slovenskega umetnostnega trga.
