prof. dr. Jožef Muhovič

Jožef Muhovič, rojen leta 1954 v kraju Sv. Lenart pri Gornjem Gradu, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1977. Leta 1980 je zaključil specialko iz slikarstva pri Janezu Berniku in leta 1981 iz grafike pri Bogdanu Borčiću. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral tudi filozofijo, kjer je leta 1981 magistriral in leta 1986 doktoriral. V letih od 1993 do 1996 se je postdoktorsko izpopolnjeval v Nemčiji kot štipendist Humboldtove ustanove (Alexander von Humboldt Stiftung) na univerzah v Magdeburgu (W. Welsch) in Berlinu (A. Wellmer). Zaposlen je kot redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (od leta 1998). Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in kiparstvom ter objavlja razprave in članke s področja likovne teorije, estetike in filozofije umetnosti. Svojo likovno ustvarjalnost je doslej predstavil na 25 samostojnih razstavah doma in v tujini (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Zagreb, Dunaj, Berlin, Benetke) in sodeloval na preko 150 skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova umetniška dela se nahajajo v zbirkah različnih muzejev in galerij, kot so: Grafična zbirka »Albertina« (Wien), Grafična zbirka »Kunstbibliothek Berlin« (Berlin), Landesmuseum Joaneum (Graz), Kleine Galerie (Wien), Mednarodni grafični likovni center (Ljubljana), Grafična zbirka Bienala slovenske grafike (Novo mesto), Northern Arizona University. Old Main Art Museum (Flagstaff, ZDA).

Njegova znanstvena bibliografija obsega 197 bibliografskih enot. Pred izidom pa je še obsežno delo Leksikon likovne teorije, ki bo izšlo v začetku leta 2014 pri Slovenski matici v Ljubljani.

REFERENCE OD 2008 DO 2013

Monografije (izbor)

  • 2014: Leksikon likovne teorije (izide pri založbi Slovenska matica v prvi polovici leta 2014).
  • 2012: S slikarstvom na štiri oči. Deset seans, Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 245 str., ilustr.
  • 2010: Kocijančič, Gorazd, Snoj, Vid, Muhovič, Jožef, Über das Geistige in der Kunst – zum zweiten Mal, Berlin-Münster-Wien-Zürich-London: LIT Verlag, 2010; 120 strani, ilustrirano.
  • 2008: Muhovič, Jožef (ur.), Kunst und Form. Was heisst »Form« in einer postmodernen Kunst, v: Phainomena XVII / 66-67 (2008, International Edition); 320 strani, ilustrirano.
  • 2007: Muhovič, Jožef & Majetschak, Stefan (ur.), Umetnost in forma, Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALUO & Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, 2007; 272 strani, ilustrirano.

Razprave in članki (izbor)

  • 2012:
    O rojevanju vidnosti (v slikarstvu Zorana Mušiča), v: Gojko Zupan (ur.), Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2012, str. 174–190.
    Maribor 2012 – Kulturhauptstadt Europas, v: UM:DRUCK 20 (2012), str. 17–19.
  • 2010:
    Šola – njeni prihodnostni potenciali in vizije, v: Nova revija XXIX / 336-338 (2010), str. 234–247.
  • 2009:
    Von der Matrize zur Matrix. Die in-stabile Realität: Überlegungen zur Ästhetik aktueller Kunstkonzepte, zu Simulakren und Tätowierungen anlässlich der 28. Internationalen Druckgraphik–Biennale Ljubljana, v: UM:DRUCK 13 (2009), str. 17–18.
    O deficitu nelagodja v kulturi. Tri delikatne opombe k aktualnemu slovenskemu kriznemu trenutku, v: Nova revija XXVIII / 327-329 (2009), str. 3–14.
  • 2008:
    Umetnost, diskurz, prezenca, v: Nova revija XXVII / 317-318 (2008), str. 192–228.
    Prospettive e obiettivi della Teoria figurativa di Butina, v: Milan Butina, Teoria figurativa, Milano: Zephiro Edizioni, 2008 (brez navedbe letnice), str. 11–16.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Podiplomski študijski program

Predmet študenta sooča z operacionalizacijo formalno analitičnih postopkov v stiku z neposredno likovno realnostjo in ga usposablja za teoretsko refleksijo teh postopkov in tega stika. Študent se pri tem spozna z likovno artikulacijo kot specifično semiotično in jezikovno stvarnostjo. Pridobi razumevanje sistemske narave stila v likovni umetnosti in vlogo aksiomatske metode v njenem dešifriranju. Spoznava odnos med likovno formo, njej pripadajočo gramatiko in likovno vsebino. Ob tem praktično obvlada metode vizualizacije na področju formalne likovne analize in se nauči vse to samostojno uporabiti v reflektiranem teoretskem soočenju z neposredno in vnaprej nepredvidljivo likovno realnostjo.

Temeljni cilj predmeta je seznanjanje študentov s pogoji, okoliščinami, logiko in metodologijo raziskovanja na področju likovne umetnosti. Študent pri tem spozna in razume logično naravo pogojev in okoliščin, ki določajo raziskovalno delo na področju teorije likovne umetnosti in na področju likovne prakse in obvlada osnovno metodologijo umetniškega raziskovalnega dela. Nauči se opredeliti problemsko naravo raziskovalne situacije in oblikovati relevantne raziskovalne hipoteze. Pri tem zna poiskati in kritično ovrednotiti dostopne informacije ter med že znanimi metodami poiskati in kritično ovrednotiti tiste, ki lahko služijo kot relevantna izhodišča raziskovanja, vse s ciljem, da se nauči načrtovati in praktično izvesti umetniško raziskavo ter interpretirati njene rezultate.

Kiparstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Študent pridobi operativno poznavanje zahtevnejših konceptov stroke ter sposobnost za funkcionalno povezovanje teoretskih in praktičnih spoznanj na ravni aplikacije. Pozna in razume: vlogo likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.

Podiplomski študijski program

Predmet študenta sooča z operacionalizacijo formalno analitičnih postopkov v stiku z neposredno likovno realnostjo in ga usposablja za teoretsko refleksijo teh postopkov in tega stika. Študent se pri tem spozna z likovno artikulacijo kot specifično semiotično in jezikovno stvarnostjo. Pridobi razumevanje sistemske narave stila v likovni umetnosti in vlogo aksiomatske metode v njenem dešifriranju. Spoznava odnos med likovno formo, njej pripadajočo gramatiko in likovno vsebino. Ob tem praktično obvlada metode vizualizacije na področju formalne likovne analize in se nauči vse to samostojno uporabiti v reflektiranem teoretskem soočenju z neposredno in vnaprej nepredvidljivo likovno realnostjo.

Temeljni cilj predmeta je seznanjanje študentov s pogoji, okoliščinami, logiko in metodologijo raziskovanja na področju likovne umetnosti. Študent pri tem spozna in razume logično naravo pogojev in okoliščin, ki določajo raziskovalno delo na področju teorije likovne umetnosti in na področju likovne prakse in obvlada osnovno metodologijo umetniškega raziskovalnega dela. Nauči se opredeliti problemsko naravo raziskovalne situacije in oblikovati relevantne raziskovalne hipoteze. Pri tem zna poiskati in kritično ovrednotiti dostopne informacije ter med že znanimi metodami poiskati in kritično ovrednotiti tiste, ki lahko služijo kot relevantna izhodišča raziskovanja, vse s ciljem, da se nauči načrtovati in praktično izvesti umetniško raziskavo ter interpretirati njene rezultate.

Konserviranje in restavriranje likovnih del
Dodiplomski študij

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program
Industrijsko in unikatno oblikovanje
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program

Predmet študenta sooča z operacionalizacijo formalno analitičnih postopkov v stiku z neposredno likovno realnostjo in ga usposablja za teoretsko refleksijo teh postopkov in tega stika. Študent se pri tem spozna z likovno artikulacijo kot specifično semiotično in jezikovno stvarnostjo. Pridobi razumevanje sistemske narave stila v likovni umetnosti in vlogo aksiomatske metode v njenem dešifriranju. Spoznava odnos med likovno formo, njej pripadajočo gramatiko in likovno vsebino. Ob tem praktično obvlada metode vizualizacije na področju formalne likovne analize in se nauči vse to samostojno uporabiti v reflektiranem teoretskem soočenju z neposredno in vnaprej nepredvidljivo likovno realnostjo.

Temeljni cilj predmeta je seznanjanje študentov s pogoji, okoliščinami, logiko in metodologijo raziskovanja na področju likovne umetnosti. Študent pri tem spozna in razume logično naravo pogojev in okoliščin, ki določajo raziskovalno delo na področju teorije likovne umetnosti in na področju likovne prakse in obvlada osnovno metodologijo umetniškega raziskovalnega dela. Nauči se opredeliti problemsko naravo raziskovalne situacije in oblikovati relevantne raziskovalne hipoteze. Pri tem zna poiskati in kritično ovrednotiti dostopne informacije ter med že znanimi metodami poiskati in kritično ovrednotiti tiste, ki lahko služijo kot relevantna izhodišča raziskovanja, vse s ciljem, da se nauči načrtovati in praktično izvesti umetniško raziskavo ter interpretirati njene rezultate.

Oblikovanje vizualnih komunikacij
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Podiplomski študijski program

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Problem prehoda od motivne k osebni morfologiji / Milena Kafol; Mentor Marjan Gumilar, somentor Jožef Muhovič, 2013
  • Morfologija in ikonografija figure v mojih delih / Peter Prezelj; mentorja Marjan Gumilar, Jožef Muhovič, 2012
  • Vertikalno in lateralno mišljenje v dilemah moje ustvarjalne prakse / Mitja Konić; mentorja Jožef Muhovič, Gustav Gnamuš, 2011

Magistrska dela:

  • Prostor v grafiki / Marina Pacenti; mentor Branko Suhy, somentor Jožef Muhovič, 2013
  • Abstrahiranje in deformacija oblik v mojem slikarstvu / Gregor Pratneker; mentor Zmago Lenardič, somentor dr. Jožef Muhovič, 2012
  • Vizualizacije filozofskih konceptov / Luka Mancini; mentor Radovan Jenko, somentor Jožef Muhovič, 2011
  • Likovni produkt grafika skozi celoten likovni proces od risbe do grafičnega odtisa / Jasmina Nedanovski; mentor Branko Suhy, somentor Jožef Muhovič, 2010
  • Bela forma / Maja Žura; mentorja Bojan Gorenec, Jožef Muhovič, 2010
  • Tekstura in faktura v sodobni likovni ustvarjalnosti: Konceptualni in operacionalni vidiki / Barbara Gaj; mentor Jožef Muhovič, 2010