Zeleni dregljaj

07.06.2023

Šifra raziskovalnega projekta: 8.14

Trajanje: 1. 1. 2023–31. 12. 2025

Vodilni partner:
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Vodja projekta:
prof. Jure Miklavc (UL ALUO)

Sodelujoče raziskovalne organizacije:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Člani raziskovalno-projektne skupine:
prof. dr. Petra Černe Oven (UL ALUO)
izr. prof. dr. Barbara Predan (UL ALUO)
doc. dr. Katarina Babnik (UL FF)
doc. dr. Žan Lep (UL FF)
prof. dr. Anja Podlesek (UL FF)
doc. dr. Toma Strle (UL PEF)
prof. dr. Urban Kordeš (UL PEF)
prof. dr. Gregor Geršak (UL FE)

 

Opis projekta:

Leta 2020 so v okviru programa Združenih narodov za okolje (UNEP), ki deluje že od leta 1972 in med drugim pod okriljem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 skrbi za izvedbo 17 ciljev trajnostnega razvoja, spodbudili program, usmerjen neposredno v delovanje univerz: “Green Nudges” programme for universities. Istega leta so izdali tudi publikacijo “The Little Book of Green Nudges”. Glavni cilj programa je navdušiti 200 milijonov študentov in širšo javnost po vsem svetu, da prevzamejo okolju prijazne navade in okolju prijaznejši življenjski slog. Gre za prvi program in publikacijo UNEP, ki temelji na vedenjski znanosti in teoriji dregljaja ter se osredotoča na človeška dejanja in se hkrati preizprašuje, kako jih spremeniti. Pojem “dregljaj” [angl. nudge] sta popularizirala ameriška znanstvenika Richard H. Thaler in Cass R. Sunstein v knjigi Nudge: Improving Decisions about Health, Wealth, and Happiness. S terminom dregljaj (oz. teorijo dregljaja) danes poimenujemo dražljaje, s katerimi se nevsiljivo spodbudi zaželeno vedenje. Med zelene dregljaje sodijo npr. uporaba oznak “eko” ali “organsko” na izdelkih, dodajanje privlačnih manjših krožnikov v menzah za zmanjšanje količine zavržene hrane, uporaba infografik za ponazoritev posameznikove porabe energije v primerjavi s porabo drugih, npr. sosedov, na računu za elektriko, in drugi podobni načini spodbujanja k okolju prijaznim odločitvam in zelenim oz. trajnostnim vedenjem.

Uporaba zelenih dregljajev neposredno odgovarja na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov kot tudi na Pariški sporazum, pravno zavezujočo mednarodno pogodbo o podnebnih spremembah. Oba dokumenta glede na naravo globalnega izziva zahtevata skupen odziv v vseh sektorjih in na vseh ravneh. Še več, kot opozarja poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) Podnebne spremembe 2022: Blaženje podnebnih sprememb, smo na točki, ko je nujno potrebno razširiti družboslovno perspektivo problema trajnostnega vedenja. Zgolj na ta način bo prišlo do prepotrebne vključitve novih akterjev in perspektiv. To pa je pomembno za: »(i) zagotavljanje več možnosti za blaženje podnebnih sprememb; ter za (ii) pomoč pri identifikaciji in obravnavi pomembnih družbenih in kulturnih ovir ter priložnosti za družbenoekonomske, tehnološke in institucionalne spremembe«. Vse našteto gradi tudi ključne cilje predlaganega pilota Zeleni dregljaj. Ali kot slednje še dodatno podkrepi kontekst Novega evropskega Bauhausa, je eden od ciljev, ki nas vodi v smeri “odkrivanja lepih, trajnostnih in vključujočih načinov življenja ter njihove uporabe kot navdiha za našo pot naprej.”

Zato da vedenje in delovanje spremenimo, obstaja veliko različnih pristopov, od uveljavljanja predpisov do zagotavljanja informacij. Teorija dregljaja temelji na razumevanju psihologije odločanja. V večini situacij, v katerih se znajdemo, imamo omejene možnosti za razumevanje zapletenega in negotovega sveta, zato pogosto uporabljamo miselne bližnjice. Naše vedenje posledično zavisi od konteksta. Na primer, “delamo tisto, kar delajo drugi”; ali če imamo priložnost izbire, “izberemo najlažjo možnost”. Prav tako je veliko našega vedenja avtomatičnega, ravnamo se po zakoreninjenih rutinah ali delujemo “na avtomatskem pilotu”. S poznavanjem kognitivnih procesov pa lahko spremenimo možnosti, ki so nam na voljo. Z namenom spodbujanja določene izbire ustvarimo tako imenovano “okolje izbire”; ali pa izrecno oblikujemo izbire, s katerimi izkoristimo ali presežemo tipične kognitivne pristranskosti. Pri zadnjem lahko emocionalni kontekst igra pomembno vlogo: pozitivna čustvena izkušnja (sidrišče), se poveže s pridobljenim znanjem o spremembah in le-to lahko povzroči dolgoročno spremembo v vedenju (več o teoretičnih modelih vedenjskega oblikovanja navajamo v nadaljevanju). Prav ta pristop pa je ključen v točki, ko želimo preskočiti večkrat opaženo situacijo: mladi so pogosto odklonilni in depresivni, ko govorijo v smislu trajnosti o stanju v svetu. V izogib temu, o tem raje ne razmišljajo in se skušajo izogniti spremembam ali delu na tem področju.

Zato, da bo prehod v trajnostno družbo preprostejši, je smiselno združiti vedenjske znanosti s pristopi oblikovalskega mišljenja (Design Thinking). Številne študije (Niedderer et al. 2020; Behavioral Insights Team 2016; Tromp et al. 2011) kažejo, da je najboljši način za reševanje trajnostnih vprašanj ne le raziskovanje, kako in zakaj se ljudje odločajo, temveč da po poti uporabljamo orodja in metode oblikovanja, ki nam lahko pomagajo sprejemati boljše odločitve. Tako imenovano vedenjsko oblikovanje (Behavioural Design), ki združuje vedenjske znanosti in metode oblikovanja, lahko navdihuje radikalne zamisli, ustvarja okoljsko, družbeno in gospodarsko vrednost ter poglablja znanje o naših odločitvah in dobrem počutju.

Danes so uveljavljeni in v uporabi različni pristopi k spreminjanju in oblikovanju okoljskega vedenja (Grilli in Curtis, 2021): ozaveščanje in izobraževanje, socialno vplivanje, nagrajevanje, dregljaji in vedenjski vpogledi. Sistematični pregled (Grilli in Curtis, 2021) učinkovitosti različnih intervencijskih pristopov za spreminjanje okoljskega vedenja je pokazal, da so dregljaji lahko učinkovit pristop. Spreminjanje arhitekture izbire (angl. choice architecture) ima tako lahko pozitiven vpliv na okoljsko vedenje. Učinkovitost dregljajev (in tudi drugih intervencijskih pristopov) je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim jasnosti opredelitve vedenja, ki ga intervencija naslavlja, ustreznosti intervencijskega pristopa za določen kontekst in ustreznosti naslavljanja ovir (individualnih in sistemskih). Primanjkujejo dokazi o dolgoročni učinkovitosti dregljajev in drugih intervencijskih pristopov (Grilli in Curtis, 2021). Uporaba dregljajev kot oblike intervencijskega pristopa je lahko etično sporna, če ciljna populacija ni ustrezno informirana o kontekstu in namenu dregljaja (Schubert, 2017). V sklopu projekta bomo upoštevali predstavljene ovire, omejitve in dileme uporabe dregljajev za oblikovanje okoljskega vedenja.

Cilj projekta je razviti program izobraževanja o pomenu in ciljih spodbujanja trajnostnega vedenja, možnostih uporabe zelenih dregljajev za spodbujanje trajnostnega vedenja, vedenjskem oblikovanju, psiholoških procesih, ki vplivajo na odločitev za trajnostno vedenje, učinkovitosti zelenih dregljajev in načinih njenega ovrednotenja.

 

Rezultati projektne skupine:

 

Organizacija promocijskih in raziskovalnih konferenc, simpozijev, delavnic in diskusij:

Izvirni znanstveni članki, znanstvene monografije in objavljeni znanstveni prispevki na konferencah:

 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.