Utrinki s podelitev diplomskih listin, priznanj in nagrad ter Prešernovi nagrajenci UL ALUO 2023/24
8. januarja 2025 so v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekale slavnostne podelitve diplomskih listin dodiplomskega in podiplomskega študija ter priznanj, nagrad in Prešernovih nagrad UL ALUO za študijsko leto 2023/24.
Objavljamo nekaj foto utrinkov z dogodkov (galerija na dnu) ter več informacij o vseh sedmih letošnjih Prešernovih nagradah UL ALUO.
Še enkrat iskreno čestitamo vsem diplomatkam, diplomatom, magistram, magistrom, nagrajenkam in nagrajencem!
PREJEMNICE IN PREJEMNIKI PREŠERNOVIH NAGRAD UL ALUO 2023/24
EMIRA BEĆIROVIĆ je Prešernovo nagrado UL ALUO prejela za za delo Občutje spomina
Magistrski študijski program druge stopnje Kiparstvo
Mentorica: doc. mag. Maja Smrekar
V delu Občutje spomina se konceptualna zasnova intimne zgodbe študentke prepričljivo preplete z formalno izvedbo tapiserije, ki, transformirana v kiparski objekt, izhaja iz tehnike družinskega tkanja. Instalacija je podprta z zvočnim posnetkom pogumnega pripovedovanja o izgubi doma in o upanju v boljšo prihodnost. Delo odraža izjemno zrel avtorski pristop, zaradi česar si zasluži Prešernovo nagrado.
Maja Smrekar
ZOJA ČEPIN je Prešernovo nagrado UL ALUO prejela za diplomsko delo Oblikovanje za slepe in slabovidne
Univerzitetni študijski program prve stopnje Industrijsko in unikatno oblikovanje, smer Industrijsko oblikovanje
Mentor: prof. Jure Miklavc
Zoja Čepin je v svoji temeljiti in inovativni diplomski nalogi omogočila osebam z okvaro vida spoznavanje in doživljanje različnih umetniški del. S pomočjo poglobljenega in več-smernega raziskovalnega pristopa je spoznala omejitev oseb z okvaro vida, jih vključila v proces in tudi s pomočjo njih kasneje testirala rešitve. Poleg tega se povezala tudi Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter Galerijo Božidarja Jakca. Pri nalogi so sodelovali tudi prof. mag. Tamara Terček Pečak, dr. Aksinja Kermauner in tiflopedagog Peter Rot.
Zasnovala je več-čutno izkušnja – storitev, ki omogoča muzejem in galerijam zasnovo sistema slušnih in tipnih prilagoditev v sodelovanju s skupnostjo. S tem lahko tako obstoječe kot tudi začasne razstave obiskovalce ob vidu nagovorijo še preko sluha in tipa. Ena izmed ključnih prednosti njene rešitve je, da je enostavna, finančno ugodna in tehnološko dostopna, hkrati pa ne posega v obstoječo razstavno postavitev. Muzejem in galerijam pomaga omogočiti dostopnost razstav ranljivi skupini in razširitev programa tudi za ostale obiskovalce razstav. S pomočjo seta papirnatih knjižic je omogočen nagovor čutila za tip in s tem spoznavanje likovnega dela osebam z vidnimi omejitvami.
Naloga je odličen primer dobrega družbeno usmerjenega oblikovanja, ki omogoča inkluzivnost. Zoja je nalogo razvijala progresivno in samostojno. Rezultat presega meje klasične diplomske naloge, saj je poglobljena, izčrpna in izvirna. S strani komisije za zagovor je bila ocenjena s summa cum laude. Rezultat je aplikativen in preizkušen pri deležnikih. Predstavlja velik doprinos k opravnomočenju oseb z vidnimi omejitvami.
Jure Miklavc
KRISTINA FILIPOVIĆ, OSKAR KANDARE, LUCIJA KLAUŽ, ALJAŽ LAVRIČ, EMA MAZNIK ANTIĆ, JELENA MILOHANIĆ, LUKA OBAL, VILLE ALVAR OTSAMO, LANA POŽLEP, TISA PRAPROTNIK in OLJA SIMČIČ JERELE so Prešernovo nagrado UL ALUO prejeli za razstavni projekt o podpori v ustvarjalnih procesih Ponjava 4
Magistrski študijski program druge stopnje Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Fotografija
Mentorji: doc. Peter Rauch, izr. prof. Peter Koštrun, doc. Emina Djukić
ŽAN GIRANDON, PIA GROLEGER in LUKA PLESKOVIČ so Prešernovo nagrado UL ALUO prejeli za magistrsko delo Načrtovanje predlogov in rešitev za dvig ozaveščenosti in odpravo problema onesnaženosti vode pri lokalnih skupnostih z lastnim vodnim zajemom
Magistrski študijski program druge stopnje Industrijsko in unikatno oblikovanje, smer Industrijsko oblikovanje
Mentorici: prof. mag. Barbara Prinčič, izr. prof. dr. Barbara Predan
Somentor: prof. Jure Miklavc
Magistrsko delo se osredotoča na načrtovanje rešitve, ki bi opolnomočila uporabnike nemonitoriranih vodnih zajemov. Predlagana rešitev je sistem keramičnih vodnih filtrov, ki so proizvedeni s tehnologijo 3D-tiska gline. Filtri so primerni za odročne lokacije, saj za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije in rednega oskrbovanja. S kombinacijo giroidne strukture in s principom delovanja Arhimedovega vijaka izkoriščajo tok vode, v kateri se nahajajo, in delujejo avtonomno. Prebivalcem in mimoidočim zagotavljajo čisti vir pitne vode in s tem opolnomočijo skupnosti. V sklopu magistrskega dela je bila razvita tudi modifikacija filtrov za lokacije, kjer ni mogoč izkoristek rečnega toka in je dostopna osnovna infrastruktura.
STRAHINJA JOVANOVIĆ je Prešernovo nagrado UL ALUO prejel za magistrsko delo “Fusilno” oblikovanje – Celularna avtomatizacija kohezije narave in algoritmov
Magistrski študijski program druge stopnje Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Grafično oblikovanje
Mentorja: prof. Radovan Jenko, prof. Eduard Čehovin
Magistrska naloga je po eni strani rezultat oblikovalčeve izjemne analize vsebin na področju povezav med naravo in algoritmom, ki še ni dokončno raziskano, njegove evalvacije eksperimentalnega dela in raziskav, ustvarjalnega programiranja, parametričnega ter morfogeničnega oblikovanja, po drugi strani pa avtorjevega karakterja, da se ne zadovolji z dobrim – njegova vizija, delavnost in postavitev osebne letvice “do neba” je tisto, kar njegove izdelke dela odlične.
V magistrskem delu avtor raziskuje, izhajajoč iz elementarnih naravnih prvin-celičnih avtomatov, kakšen vpliv lahko imajo na procese v oblikovanju. Skozi vrsto eksperimentov in raziskovanj z izhodišči iz narave, ustvari novo oblikovalsko orodje – artefact, ali če povem malo drugače – nekaj kar ni naravno prisotno, ampak se pojavi kot rezultat raziskave ter omogoča implementacijo na širšem področju oblikovanja. Za nadzor celičnih avtomatov imenovanih fusili, novo orodje Fussil Design Tool uporablja kroge, ki predstavljajo različne avtomate, te je mogoče prilagajati na različne načine.
Orodje Fussil predstavlja okolje za oblikovanje prihodnosti, ki združuje naravo in tehnologijo. Čeprav trenutna tehnologija ne more v celoti dojeti kompleksnosti narave, bodo z razvojem obeh nove priložnosti za fusilne posege. Simbioza je primeren izraz za razlago cikličnega procesa kohezije. Sooblikovanje, sobivanje je proces, ki bo neizogibno vključen v vse oblike oblikovanja in našega vsakdanjega življenja.
Vse svoje teze je avtor dokazal z izdelki v 2D in 3D izvedbi (pleteni kompleti, vaze, vzorci), pri tem je potrebno poudariti tudi njegov »teoretični del« magistrskega dela, ki se nagiba k teoretični nalogi, čeprav kot taka ni bila prijavljena. Ustvarjeno novo oblikovalsko orodje je tisto kar dela to magistrsko delo presežno v vseh pogledih. Skozi celoten študij je Strahinja Jovanović bil navdih za vse študijske kolege_ice, biti mentor njemu je bilo zelo zanimivo in inspirativno!
Radovan Jenko
MAŠA KNAPIČ je Prešernovo nagrado UL ALUO prejela za za magistrsko delo z naslovom teoretičnega dela Rob, ki se je uprl centru in naslovom praktičnega dela Odprti atelje
Magistrski študijski program druge stopnje Slikarstvo, smer Slikarstvo
Mentorja: prof. mag. Žiga Kariž, prof. dr. Uršula Berlot
Maša Knapič se ukvarja z vprašanjem odnosa umetniškega dela do razstavnega konteksta v umetnosti instalacije in pojmov kot so umetniški sistem, totalna instalacija, rekvizit ter doživljanje gledalca v decentralizirani poziciji ipd., posebno pozornost namenja konceptu Hortus Conclusus, ideji zaprtega sistema. Te koncepte naveže na lastno umetniško prakso, kar pojasni ob delih Odprti atelje, TARDIS, ki prevzame vsebine specifičnega prostora in projektu Prilagajanje. Vprašanje preseganja žanrskih mej v postmedijskem slikarstvu predstavi v referenci na ideje umetnikov kot so Martin Kippenberger, Jutte Koether, Ilya Kabakov, Pierre Huyghe idr.
Naloga predstavlja kompleksen sistem konceptov, teorij in vizualnih referenc, ki predstavljajo trdno osnovo prepletanja teorije in prakse v delu Maše Knapič. Tako s formalno-vsebinskega kot predstavitvenega vidika njeno umetniško delo odlikuje visoka stopnja umetniške izraznosti, formalne dodelanosti, konceptualne jasnosti in inventivnosti v iskanju umetniških rešitev.
Žiga Kariž
ZALA URŠIČ je Prešernovo nagrado UL ALUO prejela za magistrsko delo Konserviranje in restavriranje poslikanega izveska na železni pločevini iz Narodnega muzeja Slovenije
Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del, smer Konserviranje/restavriranje slik in polihromirane plastike
Mentorica: prof. mag. Lucija Močnik Ramovš
Naloga obravnava področje konserviranja-restavriranja poslikanih železnih nosilcev, znotraj katerega so pristopi manj raziskani in dorečeni, predvsem zato, ker je tovrstno gradivo redko zaradi specifik železa kot manj odpornega materiala. Železo je namreč problematičen material, ki omejuje uporabo konservatorsko-restavratorskih materialov in metod, še posebej v kombinaciji z oljnim medijem. Zaradi tehnologije izdelave in stopnje poškodovanosti gre za zelo kompleksen in težaven objekt. Tudi skromna empirična dognanja ne nudijo dovoljšne opore za nadgradnjo metodologij in materialov. Prav to je Zali predstavljalo vsebinsko izhodišče magistrskega dela, katerega cilj ni bil le predstavitev problematike oljnih slik na železnih nosilcih temveč postavitev smernic za konservatorsko-restavratorske postopke.
Z izzivom konserviranja-restavriranja se je Zala Uršič soočila preudarno. Projekta se je lotila z vso raziskovalno širino in interdisciplinarnim sodelovanjem. Pridobljenimi rezultati obsežnih analiznih tehnik so predstavljali temelj za definicijo materialne in tehnološke zgradbe izveska ter vrednotenje stanja strukturnih in estetskih poškodb. Izvedeni obsežni konservatorsko-restavratorski postopki na obeh straneh izveska so bili izpeljani na podlagi dokumentiranega obsežnih testiranj materialov.
Uporaba konservatorsko-restavratorskih materialov in določitev obsega estetke prezentacije so plod Zalinega smiselnega in poglobljenega načrtovanja ter preizpraševanja. Tako magistrsko delo preraste v smernice konserviranja-restavriranja za oljne poslikave na železnih nosilcih.
Lucija Močnik Ramovš
GALERIJA:
Foto: Žiga Gorišek