2007: diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani
Redno razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru vse od leta 2003, sodeloval je tudi na skupinski razstavi Photonic Moments III – salon sodobne fotografije vzhodne in jugovzhodne Evrope (2007), ki na letni bazi predstavlja vzhajajoče umetnike tega geografskega področja.
Milan Erič je član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
Radovan Jenko je dosegel širše mednarodno priznanje in osvojil številne nagrade, med drugimi:
Zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Zunanja sodelavka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete.
Je vodja katedre za Razvoj konservatorstva-restavratorstva, skrbnica programov na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO, članica diplomskih in magistrskih komisij, članica komisije za študente s posebnim statusom na UL, članica uredniškega odbora publikacije Varstvo spomenikov ter članica IO Društva DRS.
Ob konserviranju-restavriranju se ves posveča promociji in razvoju stroke ter išče izboljšave na področju dokumentiranja, preventivne konservacije in kopistike. Ob razstavah v Narodni galeriji je zasnovala in vodila projekte Pogled v restavratorsko delavnico in Restavriranje slik Valentina Metzingerja, Konserviranje in restavriranje umetnin Mojstra HGG, Konserviranje-restavriranje slik ob razstavi Almanach in slikarstvo 17. stoletja na Kranjskem ter simpozij Znanost za umetnost.
Zaposlena na UL ALUO je v sodelovanju z drugimi ustanovami zasnovala in vodi več projektov, nekateri so še v teku: Konservatorsko-restavratorska majska transverzala, Razpoka do baroka, Gabrijel Stupica pod drobnogledom, Marij Pregelj pod drobnogledom, Rihard Jakopič pod drobnogledom, Kaj vidimo z očmi, kaj vidimo s prsti, Začutiti umetnino, Sveto Sorodstvo – po plasteh, Od blizu …
V želji po ozaveščanju čim širšega kroga ljudi zasnovala in še vedno vodi projekt Ajkec pri restavratorjih (delavnice, knjige, filmi za otroke). V koprodukciji Narodne galerije v Ljubljani in TV SLO je po njenih scenarijih posneta serija desetih oddaj z enakim naslovom o nastajanju, poškodovanosti in reševanju umetnin.
Rojen sem bil 21. februarja 1967 v Ljubljani. Osnovno šolo sem obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani, izobraževanje sem nadaljeval na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Leta 1987 sem se vpisal na Akademijo za likovno umetnost, smer slikarstvo, kjer sem 1989 prejel študentsko Prešernovo nagrado, ter leta 1991 diplomiral pri prof. Janezu Berniku. Leta 1992 sem se vpisal na specialistični študij slikarstva pod vodstvom prof. Lojzeta Logarja in ga leta 1994 z diplomo končal. Istega leta sem se vpisal še na specialistični študij restavratorstva pri prof. Francetu Kokalju in ga leta 1996 z diplomo zaključil. Leta 1994 sem bil izvoljen na mesto asistenta stažista na oddelku za restavratorstvo, leta 1997 pa sem dobil naziv rednega asistenta za področje risanja in slikanja na Oddelku za restavratorstvo.
V okviru obveznosti na oddelku za restavratorstvo in konservatorstvo sem sodeloval pri pedagoškem in tudi strokovnem delu s področja risanja in slikanja kot tudi razvoja konservatorstva in restavratorstva. Sodeloval sem pri restavratorsko konservatorskih projektih, ki so se izvajali v okviru oddelka za restavratorstvo in projektih po Kreativni poti ter Študentski inovativni projekti. Aktivno sem sodeloval pri urejanju Arhiva Umetniških del v lasti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje tako slikarske kot grafične zbirke. Sodeloval sem pri urejanju in organizaciji oddelčnih kot tudi akademijskih razstav na različnih lokacijah po Sloveniji in tujini. Aktivno sem sodeloval pri evalvacijah oddelčnih študijskih programov in njihovem posodabljanju in nadgradnji.V okviru pedagoških procesov sem sodeloval pri predmetih oddelka za restavratorstvo, Risanje in tehnike I, II in Slikanje in tehnike I, II. Kot asistent pa tudi pri restvratorskih predmetih Kopistika I.
Sodeloval sem pri vodenju in organiziranju risarskih tečajev na Akademiji za likovno umetnost, najprej na oddelku za slikarstvo pod vodstvom Prof. Novinca, kasneje pa tudi samostojno na oddelku za restavratorstvo.
Med študijem tako (dodiplomskem kot tudi podiplomskem) sem aktivno razvijal svoje delovanje na področju slikarstva in restavratorstva.
Razvijal sem figuraliko, ki jo lahko opredelim kot osebno obarvano inačico figuralike. Svoje slikarstvo sem razvijal v kontekstu modernističnih avtorjev, pri katerih se je ukvarjanje z lastno podobo in človeškimi liki okoli nas razvijalo v duhu obravnavanja vloge človeka v družbi, ustvarjalnega prostora umetnika in eksistencialne filozofije. Kontinuiteta najznamenitejših figuralikov, ki so ekspresivno preobličili človeške like, Picassa in Beckmanna nadaljevali pa slikarji Baselitz, Immendorf, Luepertz, na izrazito subjektivističen način, ki se je kazal tako v posebni, izvirni in skoraj neberljivi ikonografiji ter v ekspresionistični deformaciji likov in osebni, hitri potezi. Ta subjektivistični novi ekspresionizem je ostal s slikarji izrazito avtorskih pozicij v devetdesetih letih še vedno živ in zdi se, kot da hkrati pomeni edino možnost ohranjanja tradicije evropskega subjektivizma Iz takih izhodišč poiskušam izgraditi svoj oseben izraz, še posebej z izrazitim žigosanjem drobnih deformacij medsebojnih odnosov, travmaologije domačega prostora in avtoironiziranjem lastne pozicije.
Figure postavljene na nekakšen oder izražajo čas v katerem bivajo, njihovo urbano okolje iz katerega izhajajo, vse se pojavljajo s simboli njihovega vsakdanjega življenja in odnosa do bolj ali pa manj pomembnih podrobnosti.
Med dodiplomskim študijem sem se udeležil več skupinskih razstav v okviru Akademije za likovno umetnost, kjer sem predstavil svoja slikarska in grafična dela.
Na podiplomskem študiju pa sem razstavljal tudi na selekcijskih razstavah kot so Mednarodni grafični bienale, Bienale Slovenske grafike in mednarodno selekcijsko rastavo v Hauser Art centu v Ameriki. Po končanem podiplomskem študiju pa sem predstavil svoja dela na več skupinskih in samostojnih razstavah, med drugimi Forma Eterna in Pozicije telesa, ki sta bili predstavljeni mednarodni javnosti v Bologni, Spittalu, Celju, Bonnu in na Finskem.
V okviru svojih dejavnosti na oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost pa sem sodeloval tudi pri več restavratorskih projektih. Že na podiplomskem študiju sem sodeloval pri konserviranju in restavriranju Komendske prižnice, kasneje pa vodil konserviranje in restavriranje Fresk v cerkvi Sv. Lamberta v Rutu, notranjih štukatur v Slovenski Filharmoniji, Kraljevih fresk na Premu, raziskavo ometov v stari prelaturi v samostanu Kostanjevica in manjših projektov s področja konserviranja in restavriranja fresk, ometov in lesa.
Šifra raziskovalca: 56029
Tomo Stanič (1982) je diplomirani arhitekt, magister kiparstva in doktor znanosti s področja teoretske psihoanalize. Že nekaj let se aktivno udejstvuje na področju kulture, tako skozi različne umetniške razstave, teoretske intervencije in razna mednarodna kulturna sodelovanja, kot tudi znotraj znanstvenega področja (pisanje teoretskih razprav, sodelovanje na okroglih mizah, predavanja, uredništvo in založništvo strokovne revije s področja likovnih umetnosti in arhitekture). Zanimajo ga predvsem presečišče vizualne umetnosti s teorijo umetnosti.
Zmago Lenárdič se je rodil leta 1959 v Ljubljani. Med letoma 1979 in 1984 je študiral filozofijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, po diplomi iz sociologije pa še slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1988 mu je Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani podelila študentsko Prešernovo nagrado. Leta1989 je bil sprejet v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. Od istega leta je deloval tudi kot član eksperimentalnega gledališča Glej ter kot soustanovitelj društva Galerije GT. Krajše obdobje je poučeval na Srednji aranžerski šoli v Ljubljani. Leta 1992 je dobil štipendijo DAAD v Atelierhaus Worpswede, Worpswede. V 15-letnem delovanju samostojnega delavca na področju kulture je deloval doma in v tujini, prejel več strokovnih nagrad, predstavljal Slovenijo v mednarodnem prostoru na simpozijih in kulturnih prestolnicah (Kopenhagen) ter umetniških rezidencah (Worpswede, Kleinsassen, New York, Düsseldorf), predvsem pa ustvarjal umetniška dela, ki se izmikajo obstoječim in znanim paradigmatskim vzorcem domače likovne scene. Od leta 2003 je zaposlen na ljubljanski Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, dela kot izredni profesor na Oddelku za slikarstvo. Leta 2004 mu je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za izjemne dosežke v kulturi, leta 2012 pa je prejel Jakopičevo nagrado. Od leta 2011 predstojnik Oddelka za slikarstvo na ALUO.