prof. Alen Ožbolt

Študent spoznava kiparstvo skozi ateljejsko prakso in uporabo materialov. Spoznava temeljne pojme in njihovo praktično uporabo v kiparstvu. Obravnava predvsem obdobje zgodnjega modernizma, ki je prehod in presečišče po eni strani še klasičnega dela z modelom in mimetičnega »odslikovanja« človeškega telesa. Po drugi strani pa že temelji na modernem dojemanju kiparskega medija kot avtonomne ustvarjalne prakse, ki govori skozi kiparski material, kiparsko obliko, ki je lahko kip kot telo, predmet, objekt ali prostorska situacija. Študent obvladuje in manipulira kiparski material pri vse bolj kompleksnem formiranju tretje dimenzije, oblike, volumna in prostora. Sooči se z dejstvom, da obstaja tudi drugi način ustvarjanja kiparske forme, kjer je človek podoben materialu (odnos material – človeška podoba) ali pa je kip lahko samostojna, avtonomna forma.

V zadnjem letniku prvostopenjskega študijskega programa kiparstva se študenta usmerja in spodbuja k samostojnosti in kreativnosti. Od njega se pričakuje individualno odločanje znotraj kiparskega procesa (samostojno in suvereno razvijanje ideje in konteksta, poznavanje in izbira materialov, razumevanje motiva in povezave le-tega z materialno in pomensko strukturo kiparske oblike) kot tudi razumevanje in dojemanje umetniškega diskurza v širšem družbenem kontekstu.

Razvijanje umetnostne produkcije je neprestano podvrženo raziskovanju, kritičnemu mišljenju in ustvarjalnemu dvomu ter izbiri med na videz enakovrednimi rešitvami v lateralni smeri, kar vključuje vrsto refleksij, ki so procesno povezane in časovno pogojene. Ateljejsko delo je zato zasnovano projektno, kar podpira tudi horizontalen pristop študija na podlagi modularne sestave ateljejskih predmetov, ki obsegajo načrtovanje in razvijanje umetniških strategij, eksperimentiranje in realizacijo umetnostnih del. Študijski proces predpostavlja intenzivno angažiranost študenta ter mentorsko pozornost in kritične korekture in tematizacije pri kreaciji avtonomnih umetnostnih del in vzpodbujanje razvijanja osebnega in definiranje lastnega umetniškega izraza, pozicij znotraj sodobne umetnostne problematike.

Študent izbere temo seminarske naloge, ki izhaja iz njegovega dotedanjega dela in predstavlja osnovo programa za razvijanje avtorskega dela v času magistrskega študija. S profesorjem izbereta ustrezno teoretično gradivo za izvedbo seminarja in določita smeri in okvir naloge pri praktičnem delu. V seminarju se predstavi in vzpostavi zasnovo in cilje za osebni pristop k izbrani problematiki umetniške prakse in organizira produkcijo na način, ki ustreza zastavljeni dispoziciji. Cilj predmeta je usmeriti študenta k samostojnemu iskanju tistih teoretičnih in znanstvenih virov, ki mu bodo v pomoč pri nadaljnjem praktičnem delu in pri pripravi magistrske naloge.

V drugem in obenem zadnjem letniku magistrskega študijskega programa kiparstva se od študenta pričakuje visoko stopnjo samostojnosti in suverenega odločanja znotraj kiparskega oziroma umetniškega procesa. Ta se bo v nadaljevanju zaključil v avtorskem in avtonomnem pristopu k magistrski nalogi v obliki zrelega umetnostnega izraza s suvereno refleksijo lastnega ustvarjalnega dela in hkrati tudi kontekstualizacijo tega v širšem družbenem kontekstu. Ateljejsko delo je zasnovano procesno in projektno, kar študentu omogoča, da nadaljuje in razvija kompleksen delovni proces naloge z različnimi pristopi, kot je idejno načrtovanje, refleksija, eksperimentiranje in navsezadnje realizacija umetnostnega dela. Pričakuje se že zelo zrelo obvladovanje in povezovanje konceptualnih in tehničnih procesov realizacije kipa oziroma umetnostnega dela.