Odprte prijave za konferenco Digital Art History IV v Zagrebu

3. in 4. oktobra 2022 bo v okviru ARRS projekta Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik (J7-2606), ki ga v Sloveniji vodi UL ALUO, v Zagrebu potekala mednarodna konferenca Digitalna umetnostna zgodovina – metode, prakse, epistemologije/Digital Art History – Methods, Practices, Epistemologies IV.

Parter pri projektu Institut za povijest umjetnosti je objavil poziv za prijave:

Predmetna področja: digitalna umetnostna zgodovina, digitalna zgodovina arhitekture, digitalne študije vizualne kulture, kritična digitalna kulturna dediščina

Potrjeni glavni govorci:
Dr. Maximilian Schich, predstojnik katedre ERA za analitiko kulturnih podatkov na Univerzi v Talinu
Prof. Dr. Hubertus Kohle, Institut für Kunstgeschichte, Ludwig-Maximilians-Universität, München

Četrta izdaja konference Digitalna umetnostna zgodovina – metode, prakse, epistemologije bo združila uveljavljene znanstvenike in raziskovalce na začetku kariere, neodvisne raziskovalce in strokovnjake, ki se ukvarjajo s transdisciplinarnimi raziskavami na področju digitalne humanistike s poudarkom na digitalni umetnostni zgodovini, digitalnih vizualnih študijah, digitalni zgodovini arhitekture in kritični digitalni kulturni dediščini.

Letna serija konferenc Digital Art History – Methods, Practices, Epistemologies je bila zasnovana leta 2018 z namenom spodbujati in razpravljati o “digitalnem obratu” v humanistiki ter postati vključujoča in odprta platforma za izmenjavo, mreženje in učenje o tekočih raziskavah, projektih in različnih vrstah praks na področju digitalne umetnostne zgodovine / digitalne humanistike. Od takrat sta obseg in fiziognomija tega transdisciplinarnega področja postala večja, bolj raznolika in kompleksna. Zato bo letošnja konferenca skušala zagotoviti privlačen teoretični zorni kot in privabiti bolj osredotočene razprave, še posebej pa bodo dobrodošle tiste, ki si prizadevajo za teoretične elaborate in metodološke prispevke k preučevanju kompleksnosti v umetnostnozgodovinskih pojavih in procesih.

Področje kulturne produkcije lahko obravnavamo kot kompleksen sistem, sestavljen iz človeških in nečloveških dejavnikov. Njegova značilnost je pojavljanje (kar pomeni, da ima entiteta lastnosti, ki niso prisotne v nobenem od njenih delov). Dejavniki, ki sestavljajo kulturno polje – bodisi umetniki, umetniška dela, institucije, ideje ali tržni mehanizmi in družbenopolitični okviri, so v nenehni interakciji: nenehno se prilagajajo drug drugemu, razvijajo različne in drugačne strategije in modele delovanja, pri čemer polje ostaja prepustno za vstop novih dejavnikov, ki po drugi strani prispevajo k spreminjanju celotnega sistema. Na praktični ravni metod in analiz so ti dejavniki in njihove interakcije običajno umeščeni v prostorsko, časovno ali prostorsko-časovno epistemično in analitično mrežo.

Na ravni prostorskih odnosov lahko opisano kompleksnost kulturnega/umetniškega polja najbolje opazujemo na mikroravni, še bolj pa se zaplete, če ga obravnavamo na globalni ravni, zaradi posledic daljnosežnih političnih dogodkov, delovanja transnacionalnih agentov ali kroženja umetnikov, idej in predmetov. Po drugi strani pa delovanje polja umetnosti kot kompleksnega sistema postavlja pod vprašaj idejo o linearnih/kronoloških tokovih prevladujočih kulturnih pripovedi, saj so – v matematičnem smislu – opisane interakcije že nelinearne.

Ob predstavitvah, ki obravnavajo globalno kulturno izmenjavo/cirkulacijo in pluralne prostorsko-časovne režime, nas še posebej zanima, kako se te kompleksnosti obravnavajo (ali se lahko obravnavajo) v digitalnih raziskovalnih projektih, tj. kako so ti kompleksni procesi uokvirjeni glede na omejitve digitalnih orodij, tehnik vizualizacije in virov podatkov.

Zaradi pomanjkanja znanstvenih stičišč, osredotočenih na digitalno umetnostno zgodovino, smo odprti tudi za vse druge prispevke, ki predstavljajo tekoče ali nedavno končane raziskovalne projekte, neobjavljene razprave, ki zadevajo širši obseg metodoloških, teoretičnih in epistemoloških vprašanj digitalne umetnostne zgodovine / digitalne humanistike, ter prispevke, ki se osredotočajo na tehnološke težave in rešitve, zanimive za širšo raziskovalno skupnost.

Za prijavo 20-minutne predstavitve pošljite povzetek (največ 500 besed) in kratko biografijo (največ 200 besed) na naslov mbobinac@ipu.hr najpozneje do 15. junija. V biografiji jasno navedite svojo institucionalno pripadnost (če obstaja). Sprejemamo prispevke o zaključenih, izvirnih in neobjavljenih rezultatih ter prispevke, ki predstavljajo delo v nastajanju.

Obvestila o sprejetju/odklonitvi bodo objavljena do 1. julija 2022.

Udeležba na konferenci je brezplačna in odprta za vse, brez prijavnine.

Izbrani prispevki bodo povabljeni k pripravi prispevka za izdani, recenzirani zbornik.