izr. prof. dr. Nadja Zgonik

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet.