Št. strani: 207

Opis:

Znanstvena monografija preko petih vsebinskih sklopov sistematično in izčrpno obravnava delo in življenje oblikovalke in arhitektke Janje Lap. Gre za prvo monografijo, ki se načrtno in v celoti posveča raziskovanju in analizi posameznice, ki je v drugi polovici dvajsetega stoletja delovala na področju oblikovanja.

V prvem poglavju, Neulovljivo nemirni duh Janje Lap, je biografski zapis protagonistke postavljen v okvir njene socialne mreže ter se osredotoča na kontekstualizacijo razumevanja, kako so posamezna srečanja vplivala na njen strokovni razvoj in na njeno znanstvenoraziskovalno delovanje. V poglavju Opifex artis vitrae je sistematično obdelano njeno petdesetletno intenzivno raziskovanje in oblikovanje stekla. Posebna pozornost je namenjena njenemu raziskovanju v steklu na londonski šoli RCA. Slednje tvori iztočnico tudi za naslednji vsebinski sklop, Spregledano znanstvenoraziskovalno delo. Tu je slovenski javnosti prvič predstavljeno do danes povsem prezrto znanstvenoraziskovalno delo Janje Lap na področju oblikovanja, za katero je še posebej fascinantno, da korenini v pionirskem obdobju raziskovanja v oblikovanju v Veliki Britaniji. V tem delu je dan velik poudarek njeni sposobnost raziskovanja in načrtovanja kompleksnih sistemov ob hkratnem razvijanju novih sistemskih pristopov k prepoznanim problemom. Pridobljena znanja je Janja Lap suvereno prenesla tudi na področje industrijskega oblikovanja. Njeno desetletno obdobje v Iskri je obdelano v poglavju Direktni stik z industrijo. V zadnjem večjem sklopu gosutjoče strokovnjakinje Maje Vardjan, je osvetljen neraziskani ustvarjalkin arhitekturni opus in oblikovanje interierjev. Izkaže se, da je njeno delo na področju arhitekture težko ukalupiti, saj ves čas preči meje arhitekturne in oblikovalske discipline z vključevanjem številnih drugih polj in znanj.

Znanstvena obravnava v zbranih vsebinskih sklopih vključuje analizo znanstvene literature o obravnavanem problemu, vse našteto pa na temelju lastnih raziskovalnih izsledkov in izkušenj, avtorici sintetizirata v izvirna spoznanja. Raziskovanje arhivskega gradiva temelji na historični metodi. Opravljeni so bili tudi številni polstrukturirani intervjujev z družinskimi člani, vrstniki, sodelavci in z več nekdanjimi študenti iz obdobja njenega pedagoško-raziskovalnega dela v Veliki Britaniji. Med raziskovanjem je bila posebna pozornost namenjena zbirki pisem, ki šteje 123 enot, njenim neizdanim študijam in drugi neobjavljeni arhivski dokumentaciji, kot so študijska gradiva, priprave na raziskovanje in podrobno spisane vloge za financiranje raziskav. V kritični analizi sta se avtorici posvetili interpretaciji učinkov njenih raziskovalnih študij in jih kontekstualizirali z raziskovalnim delom njenega učitelja Brucea Archerja. Na področju oblikovanja stekla sta avtorici gradili na likovni analizi v povezavi s tehnološkimi okviri steklarske stroke in na primerjavi z deli njenih sodobnikov. Podobno sta na področju industrijskega oblikovanja črpali iz primerjalne analize oblikovanja za civilni in za vojaški sektor. Interpretacijo pridobljenih podatkov pa sva ves čas procesa preverjali pri različnih virih. Ves čas raziskovanja sta upoštevali tudi kulturne, družbene in politične dejavnike. Kjer je bilo smiselno, sta te koncepte v želji po zgraditvi transnacionalnega vidika načrtno presegali.