Avtoportret s svečo

Avtor_ica: Marij Pregelj

Leto: 1966

Tehnika: mešane tehnike na platnu

Nosilec: platno

Mere: 117,3 x 90,4 cm

Inventarna številka: ALUO/S/21

Slika je nastala v poznem figuralnoekspresivnem obdobju, v katerem je Pregelj naslikal najprodornejši opus, ki se je zaključil s slikarjevo smrtjo leta 1967. Umetnik v iztegnjeni desnici drži svečo – luč, katere plamen spominja na slikarsko orodje, čopič ali slikarsko lopatico. Belina te svetlobe sili na površino platna, iz prostora iluzije v stvarnost tvarine, kot bi jo slikar želel predati nekomu drugemu, da posreduje dalje spoznanje, o katerem sam ne more govoriti, ker je z vso svojo telesnostjo prisoten v izkušnji tega stoletja. Istega leta je nastala oblikovno sorodna podoba matere z otrokom (danes v stalni zbirki Moderne galerije v Ljubljani), ki jo lahko vidimo kot vsebinski pendant tej sliki. Mati, zaznamovana s krvavečo rano človeštva, z eno roko še drži otroka, ki lebdi v zraku. Telesno je še odvisen od njene bližine, a z drugo roko že sega v prostrano negotovost sinjega neba, pod katerim se je rodil. Mati se ozira nazaj, k izvoru svoje bolečine; nje noge ne bodo več nosile v modri svet, a otrok bo shodil...

Življenjepisni podatki: Slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji. Od leta 1948 pa do smrti 1967 je poučeval predmet slikarstvo.