Z Odprte akademije 2023 k Odprti akademiji 2024

1. junija 2023 se je s tremi otvoritvenimi dogodki, utrinke s katerih objavljamo, na treh naših lokacijah in širše, začela Odprta akademija: ALUO razstava 2023, največja in zaključna letna predstavitev del vseh študentk in študentov UL ALUO ter njeni spremljevalni dogodki.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogle_i, da je bila uspešno izpeljana:

• vsem našim obiskovalkam in obiskovalcem,
• vsem našim študentkam in študentom oz. avtoricam in avtorjem razstavljenih del,
• študentkam in študentom, ki ste pomagali pri zasnovi, organizaciji, izpeljavi in dokumentaciji dogodkov,
• gostjam in gostom spremljevalnih dogodkov,
• nastopajočim, ki ste popestrili naše otvoritvene dogodke (Studio za sodobno glasbo UL AG, .travnik, House of Vulva),
• našim nepedagoškim sodelavkam in sodelavcem,
• našim pedagoginjam, pedagogom in zunanjim sodelavcem,
• rektoratu in članicam Univerze v Ljubljani,
• sodelujočim ustanovam, ki so gostile letošnje razstave-satelite (TAM-TAM, Moderna galerija, Tobačna),
• naši študentki Nii Gombač, ki je oblikovala celostno podobo razstave,
• Europlakatu in radiu Študent za medijsko podporo,
• vsem vam, ki vas morda nismo našteli, a ste enako pomembni!

Odprti akademiji 2023 v slovo ter Odprti akademiji 2024 v uvodni pozdrav (slednja se že kaže na obzorju, tudi kot povezovalni dogodek bližajočih se 40-letnice naših Oddelkov za oblikovanje in 80-letnice začetka naše Akademije) pa objavljamo vtise našega dekana prof. Alena Ožbolta:

“Odprto Akademijo razumem kot dogodek, ki označuje novo, novo odprtje/razprtje in vznik novega sveta in novega življenja.

Dogodek je materialen, to je razstava, številna razstavljena dela, hkrati pa gre tu za nematerialni vidik, za duh, za idejo oz. zelo številne ideje.

Akademija je šola, šola pa je vedno skupnost, skupnost profesoric, profesorjev, sodelavk, sodelavcev, delavk, delavcev in študentk, študentov. Kot nehomogena in heterogena skupnost sprejemamo svojo raznolikost, pluralnost in tudi antagonizme kot normalo vsake sodobne skupnosti. Današnje skupnosti v veliki meri zaznamuje ravno njihova raznolikost, barvitost … in ne toliko njihova homogenost ali jasne barve in meje.

Akademija mora biti odprta in povezana znotraj in hkrati do okolja. Ne zamejujemo, ne zapiramo prehodov, prepletov, ampak vzpostavljamo večsmerna in živa srečanja zaposlenih in študentov, aktivna povezovanja, komunikacije oz. to, kar je več od tega, to je dialog in idejne izmenjave.

Raziskujemo tudi brez zemljevida, po svetu krmarimo v globoki, telepatski, kontrapunktični povezanosti med seboj ter z zgodbami, iz katerih črpamo, se podajamo v znano in neznano ter na cilj prispemo skupaj.”

Foto: Miha Benedičič / Žan Vargek / Ema Širec