Utrinki s podelitve diplomskih listin, priznanj, nagrad in Prešernovi nagrajenci UL ALUO 2020/21
12.05.2022
10. maja 2022 so v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekale slavnostne podelitve diplomskih listin dodiplomskega in podiplomskega študija ter priznanj, nagrad in Prešernovih nagrad UL ALUO za študijsko leto 2020/21.
Objavljamo nekaj foto utrinkov s podelitev (v galeriji na dnu) in utemeljitve vseh sedmih Prešernovih nagrad UL ALUO z reprodukcijami nagrajenih del.
Še enkrat iskreno čestitamo vsem diplomatkam, diplomatom, magistram, magistrom, nagrajenkam in nagrajencem!
PREJEMNICE IN PREJEMNIKI PREŠERNOVIH NAGRAD UL ALUO 2020/21
Danijela Frelih je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejela za izjemno pomemben prispevek na področju arheometričnih študij in pri razvoju konservatorsko-restavratorskih postopkov na stenskih slikah.
Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del, smer Konserviranje/restavriranje stenskih slik in kamna
Mentor: doc. dr. Blaž Šeme
Somentorici: asist. Ajda Mladenovič, dr. Vesna Zalar
Magistrsko delo Danijele Frelih vključuje pregled sestavin ometov in pigmentov antičnih stenskih slik z ozemlja današnje Slovenije. Pregled je rezultat podrobne preučitve dostopnih naravoslovnih preiskav rimskih stenskih poslikav pri nas in hkrati lastnih analiz dveh poslikav s Ptuja, kar prinaša novo, bolj celostno sliko o tehnologiji antičnega stenskega slikarstva na območju Slovenije.
Praktično delo obsega konserviranje-restavriranje fragmenta stenske slike iz emonske insule XVII arheološkega najdišča NUK II v Ljubljani. Poseg, predvsem utrditev in prenos fragmenta na novi premični nosilec, je bil zaradi velikosti in krhkosti umetnine še posebej zahteven. Delo kot celota je izjemen prispevek na področju arheometričnih študij in pri razvoju konservatorsko-restavratorskih postopkov na snetih stenskih slikah.
Doc. dr. Blaž Šeme
Vid Koprivšek je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejel za aktualnost problematike in artikulacijo za sodobno slikarstvo relevantnih elementov v diplomskem delu.
Univerzitetni študijski program prve stopnje Slikarstvo, smer Slikarstvo
Mentorica: izr. prof. mag. Ksenija Čerče
Somentor: prof. mag. Borut Vogelnik
Obravnavana tematika vzajemne pogojenosti digitalne podobe in slikarstva / v prisotni postdigitalni in postinternetni situaciji / vsekakor pozicionira nagrajeno diplomsko nalogo Vida Koprivška med aktualne tematike za slikarstvo.
Koprivšek razmerje med digitalno podobo in sodobno umetnostjo v diplomskem delu najprej zaobjame s členitvijo na tehnološko in kulturološko postavko ter elemente digitalne vizualnosti nagovori z obravnavo retrofetišizma in hauntologije, za katere je značilen tako premik, kot izguba določenih specifik v odnosu do aktualnosti. Z obravnavo medijske hibridizacije in distribucije slikarstva ter digitalne podobe Koprivšek uveljavlja neke vrste izbris, ki pa nikoli ni popolnoma osvobojen tistega, kar kot vzgib transformira. Kot ekstrakcija torej istočasno slednje premošča, z vzpostavitvami nekaterih za umetnost veliko bolj aktualnih razmerji.
Za pričujočo generacijo mladih umetnikov so na delu drugačna vprašanja, kot so bila tista, s katerimi se je spopadala generacija tako imenovanega medijskega slikarstva. Dejstvo je, da se je obstoj slikarstva v preteklosti konstituiral v različnih pojavnih oblikah vključno z lastno negacijo, kot ugotavlja Isabelle Graw. Za generacijo danes je tako na preizkusu ne le elastičnost slikarstva, ampak predvsem potenciali njegove hibridnosti in fokusiranih modalitet, s katerimi se Koprivšek spopada.
Izr. prof. mmag. Ksenija Čerče
Ema Maznik Antić je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejela za diplomsko delo z naslovom Mutacija v serijskem objektu.
Univerzitetni študijski program prve stopnje Slikarstvo, smer Slikarstvo
Mentorica: izr. prof. mag. Ksenija Čerče
Somentor: izr. prof. Sergej Kapus
Diplomsko delo Eme Maznik Antić je v preteklem študijskem letu predstavljalo enega od dveh kandidatov za Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani s strani UL ALUO, kar že kot predlog predstavlja referenčno dejstvo.
Maznikova je v času študija izhodišče svoje prakse zasnovala na modernistični mreži. Na mrežo je aplicirala Mondrianovo logiko centripetalnih in centrifugalnih sil v sliki ter jo rekontekstualizirala kot ekran oz. gibljiv vmesnik. Mrežo je po Rosalind E. Krauss obravnavala kot homogeno in indiferentno ter nedovzetno za razločevalen pogled, pri čemer jo je vodilo špekuliranje o možni anonimni naravi pogleda, ki mrežo prebada skozi poljubno vstopno točko. Pri uporabi mreže je to bil kartezijanski monokularni pogled, ki se izloča iz telesa in ga izključuje iz diskurza. Hkrati pa je v indiferentni mreži videla emancipatorni potencial, usmerjenost stran od človeka in inkluzivno ahumanost. Mrežo je opustila in jo rekontekstualizirala , vodila pa jo je v razmislek o fascinaciji nad možnimi implikacijami, ki se odprejo med oblikovanjem objekta.
Tako se je že v 3. letniku začela ukvarjati z materiali, kot so termoreverzibilne plastike in odlitki epoksija, ki se adaptirajo na hardware in na razne zavržene predmete iz kosovnih odpadov, ki počasi dobijo ustrezne okončine. Zanima jo protetika, aplikativnost posameznih komponent, ki tvorijo večje hibridne objekte, življenjska doba materialov in hipotetična rekonstrukcija posameznih komponent ter neortodoksna distribucija. Med materiali, ki jih uporablja, prevladujejo termoform, vroče lepilo, balistični gel, epoksidna smola, plastični ovitki proteinskih tablic in energijskih napitkov.
Tako kot na praktični ravni njeno delo tudi skozi teoretični diskurz naslavlja antropocen, ambivalenten značaj del, abjekt, estetiko campa in osvobajanje ida v umetnosti. Slednje postavlja v kontekst s spletnimi kulturnimi vojnami, estetiko postinternetne umetnosti in novo internetno transgresijo, kot o pozicioniranju lastnega dela izjavlja sama.
Izr. prof. mmag. Ksenija Čerče
Petja Novak je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejela za magistrsko delo z naslovom teoretičnega dela Odlivanje kipa Angelsko slavje v beton in naslovom praktičnega dela Kip Angelsko slavje.
Magistrski študijski program druge stopnje Kiparstvo
Mentor: doc. mag. Metod Frlic
Somentor: dr. Aljoša Šajna
“Angelsko slavje” je zelo zahteven kiparski projekt. Petja že nekaj let raziskuje figuraliko in spajanje dveh figur je naredila na svojevrsten oblikovni način, ki ga je razvila skozi čas. Figuri je poskušala preko geometrijskih form analizirati in ju sestaviti v gibanje. Dosegla je učinek fluidne materije, ki se dinamično spreminja, ko se gibljemo okrog nje.
Izvedba kipa Angelsko slavje je bila še poseben izziv zaradi svoje velikosti in materiala. Za ulitje kipa je uporabila mikroarmiran beton zelo visoke trdnosti, s katerim ni imela predhodnih izkušenj, saj gre za tehnološko novost v kiparstvu pri nas. Projekt je bil uspešno dokončan v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvom Slovenije.
“Angelsko slavje”, ki stoji v lendavskem mestnem parku Roža, odlikujeta inovativnost v oblikovnem pogledu in materialni izvedbi.
Doc. mag. Metod Frlic
Lea Topolovec je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejela za izjemne ustvarjalne in študijske dosežke v diplomskem delu z naslovom Fotografija v času množične produkcije in distribucije na spletu.
Univerzitetni študijski program prve stopnje Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Fotografija
Mentor: doc. Peter Rauch
Somentor: izr. prof. Peter Koštrun
Diplomsko delo Lee Topolovec v svojem jedru naslavlja vprašanja ustvarjalnega procesa skozi razmerje med lastno produkcijo in recepcijo praks drugih ustvarjalcev.
Avtorica izhaja iz omniprezence fotografij na spletu, ki jo zoperstavi instituciji arhiva na eni in individualni subjektivaciji na drugi strani. Če obtočnost v prvem delu označi z znanimi parametri Benjaminove avre, v drugem delu naloge arhiv lucidno bere kot politično-prevratniško orožje onkraj tradicionalnega razumevanja arhiva kot zastoja, izstopa iz distribucije. S tem si odpre polje za refleksijo lastnega arhiva in pogojev ustvarjanja. Vprašanje, ki ga zastavlja, je preprosto: kje je moje mesto v vsem tem?
Tretji del naloge služi petim poskusom odgovora, petim vzporednim rešitvam zagate asimetričnega razmerja med singularno ustvarjalko na eni in hrumenjem mnoštva že ustvarjenega na drugi strani. Pet primerov ali “prijemov produkcije”, kot jim sama pravi, predstavlja pet načinov subjektivacije, ki preigravajo afirmacije in negacije strukture, navezovanja in mesta izjavljanja.
Doc. Peter Rauch
Timotej Rosc je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejel za umetniško izrazito celostno diplomsko delo z naslovom Glina in kostum v manifestaciji performansa.
Univerzitetni študijski program prve stopnje Industrijsko in unikatno oblikovanje, smer Unikatno oblikovanje
Mentor: doc. mag. Jurij Smole
Somentorica: doc. Kristina Rutar
Performans, kot izjemno dobro načrtovana in izpeljana umetniška/oblikovalska akcija, kodirana, kadrirana in koreografirana v vseh detajlih, je izjemen zaključek dodiplomskega študija Timoteja Rosca. Delo je zastavil zelo široko in studiozno; kompleks vsebin, načinov in disciplin, predvsem pa neverjetna zmožnost vizualizacije in orkestriranje tega kompleksa v performansu, so ga vodili od poznavalskega obvladovanja različnih metierskih praks, do ustvarjanja gibljivih slik, ki so čiste, močne in zelo arhetipske.
Timotejevo diplomsko delo je tako vrhunsko, da ga gledalec hoče še in še gledati, ker v njem odkriva vsebine, ki presegajo enkratnost performansa in mu dajejo visok poetični volumen. Več besed o tem delu je nepotrebnih, dolžni smo samo še: globok poklon!
Doc. mag. Jurij Smole
Urška Preis je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2020/2021 prejela za magistrsko delo z naslovom teoretičnega dela Pogled na bolečino žensk in naslovom praktičnega dela Pogled na bolečino ženske.
Magistrski študijski program druge stopnje Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Fotografija
Mentorja: prof. dr. Lev Kreft, doc. Peter Rauch
Somentorica: prof. dr. Eva Dolar Bahovec
Magistrsko delo Urške Preis je zapisano v loku od zgodovinskega pregleda bolečine in pojmovne umestitve bolečine k razmerju fotografa kot opazovalca in/ali empatičnega bitja do tkanja, ki z rdečo nitjo poveže telo, tekst in bolečino.
Ključna je zastavitev treh vprašanj. Kaj je tisto, kar žensko boli? Kaj je tisto žensko, kar boli? In kaj je ženska bolečina? In tu je ugotovitev: »Pripisovanje ženskosti kot določevalni enoti mazohizma je neproduktivno, a je hkrati točen odraz družbenega ustroja.« Od tod pa vodi pot iz teorije k fotografiji in tkanju.
Doc. Peter Rauch
GALERIJA UTRINKOV S PODELITEV (foto: Erik Contreras Mencinger):
