Razširitev učinkov raziskave preko izobraževanja Trajnostna produkcija študentskih razstav in projektov

V letu 2024 je raziskava Trajnostna produkcija zaključne razstave na UL ALUO prejela finančno spodbudo HUD sklada Univerze v Ljubljani (UL). Med podprtimi aktivnostmi je bilo izvedeno tudi izobraževanje za zaposlene na članicah UL, kjer se srečujejo z razstavljanjem študentskih del. Objavljamo povzetek poročila z izobraževanja in nekaj foto utrinkov.

Prenos znanja o trajnostni produkciji razstav študentom in ostalim pedagogom

Na izobraževanju so bili prisotni pedagogi s treh članic Univerze v Ljubljani – UL ALUO, Naravoslovnotehniške fakultete (UL NTF) in Fakultete za arhitekturo (UL FA). Več kot pol udeležencev poučuje praktične predmete. Na vprašanje, če so pri svojih predmetih že kdaj poučevali trajnostne vsebine, je skoraj polovica udeležencev odgovorila z ne (42,9 %), 28,6 % trajnostne vsebine poučuje le postransko, 28,6 % trajnostne vsebine redno vključujejo v poučevanje, nihče pa trajnostnih vsebin ne postavlja kot osrednjo tematiko svojih predmetov.

Po opravljenem izobraževanju so udeleženci na lestvici od 1 do 10 ocenili, da bodo z veliko verjetnostjo pridobljeno znanje predali svojim študentom (povprečna ocena 9). Pri vprašanju, ali bodo spodbudili svoje sodelavce k bolj trajnostnemu delovanju/poučevanju je 42,9 % udeležencev odgovorilo s 7, 14,3 % z 9 in 42,9 % z 10.

Udeleženci so na izobraževanju opazno napredovali pri razumevanju trajnosti

Udeleženci izobraževanja so imeli pred izvedenim izobraževanjem srednje veliko znanja o trajnosti na področju kulturne produkcije. Svoje znanje so pri izpolnjevanju vprašalnika namreč na lestvici od 1 do 10 ocenili s 4 (14,3 %), 5 (42,9 %), 6 (14,3 %), 7 (14,3 %) in 8 (14,3 %). Hkrati so vsi udeleženci izpostavili, da se jim zdi trajnostno delovanje zelo pomembno – na lestvici od 1 do 10 so namreč pomembnost trajnostnega delovanja označili z 8 (42,9 %), 9 (14,3 % in 10 (42,9 %). Diskrepanca med obstoječim nivojem znanja in visokim vrednotenjem pomena trajnostnega delovanja kaže na potrebo po širjenju raziskav in znanja na tem področju.

Spodbuden podatek je tudi ta, da so udeleženci po opravljenem izobraževanju svoje znanje ocenili z opazno višjimi ocenami in sicer z 8 (42,9 %), 9 (14,3 %) in 10 (42,9 %). Z izobraževanjem smo torej dokazali, da je format predavanja in interaktivne delavnice učinkovit za širjenje rezultatov opravljene raziskave in opolnomočenje pedagogov s smernicami za trajnostno delovanje.

Primeri netrajnostne prakse na članicah UL in potencialne rešitve

Udeleženci izobraževanja so na vprašanja kako ocenjujejo stanje na področju trajnosti na njihovi fakulteti/akademiji na lestvici od 1 do 10 ocenili zelo raznoliko, z 2 (14,3 %), 4 (14,3 %), 5 (14,3 %), 6 (28,6 %), 7 (14,3 %) in 8 (14,3 %). Kot primer netrajnostne prakse so navedli potrošnjo materialov pri izdelavi maket, hiperprodukcijo maket in tiskovin, uporabo toksičnih materialov, veliko porabo vode in nerecikliranje. Kot problem so nanizali tudi samo potratnost stavbe in dislociranost posameznih oddelkov članice UL ALUO. Omenili so, da je velik problem pomanjkanje ozaveščenosti med študenti in pedagogi. Po opravljeni delavnici so kot znanje, s katerim bi lahko prispevali k izboljšanju teh problemov, navedli uporabo predlaganih alternativnih materialov za izdelavo in prezentacijo izdelkov, sodelovanje z drugimi članicami, razširitev novega znanja med sodelavci in ozaveščanje javnosti.

Cilji v smeri trajnosti za prihodnost

Izobraževanje se je izkazalo za pozitivno sprejeto, saj se je že med samo delavnico pokazala želja po sodelovanju med članicami. Udeleženci si za prihodnost želijo kratkoročno zmanjšati produkcijo maket, uporabljati manj toksične materiale in čistila, dolgoročno pa vzpostaviti pregleden sistem nabave in shranjevanja materialov, da bi lahko bolje nadzorovali in s ponovno uporabo zmanjševali ogljični odtis. Želijo si povezan kolektiv in skupen prostor, kar bo omogočilo boljši nadzor in upravljanje z materiali. S pomočjo kvalitativnega vprašanja smo potrdili, da so udeleženci aktivno sledili na izobraževanju, saj so po opravljeni delavnici tudi sami prispevali odlične trajnostne ideje, ki so relevantne in aplikativne za članice UL s katerih prihajajo.

Sodelujoče_i pri raziskavi: Urša del Cott, Tina Dernovšek, Žan Girandon, Pia Groleger, Emilija Meserko, Luka Pleskovič, Eva Popit in Irina Pozdorovkina.

Mentorice: prof. dr. Petra Černe Oven, izr. prof. dr. Barbara Predan in Anja Radović.

Sodelujoč_e pri prijavi za HUD sklad: Tina Dernovšek, Pia Groleger, Žan Kobal in Tamara Lašič Jurković.