Proti zlorabi umetniških del in ugleda umetnic in umetnikov v referendumski kampanji proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke

SPOROČILO ZA JAVNOST

Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) glasno in odločno vstajamo v podporo umetnosti, svobodi izražanja in naši sodelavki, umetnici Maji Smrekar. Z UL ALUO sodeluje od leta 2018, od leta 2023 pa deluje kot docentka za kiparstvo in predstojnica Oddelka za kiparstvo. Je cenjena pedagoginja, predana sodelavka, raziskovalka in izjemna umetnica. A njeno delo je bilo v tednih po 20. februarju zlorabljeno v politične namene s strani stranke SDS in njenih podpornikov: ukradeno, iztrgano iz konteksta, popačeno in predstavljeno kot simbol domnevne dekadence umetnosti.

Sicer gre pri omenjenem delu za foto-performans, ki je del obsežnega, večletnega umetniško-raziskovalnega projekta, ki pogumno odpira vprašanja o sobivanju, materinstvu, identiteti, razmerju med človekom, živaljo in sodobno biotehnologijo. Ne, to ni provokacija zaradi provokacije. Ne, to ni elitizem. To je umetnost v svoji najbolj iskreni, človeško ranljivi, v subtilni, ustvarjalni in hkrati močni transformativni obliki. Grozeče je, da se v času razprav o »vrednosti« umetnosti namesto o vsebini sprašujemo o njeni »primernosti«! Še bolj zaskrbljujoče je, da se umetniški izraz nagrajen doma in v tujini, označuje kot nevaren in sprevržen.

Na UL ALUO se zavedamo svoje vloge: smo univerzitetna izobraževalna in raziskovalna institucija v umetnosti in oblikovanju, hkrati smo branik svobode ustvarjanja, prostor kritične misli, smo skupnost, ki verjame, da umetnost ni okras sveta, temveč sredstvo za njegovo razumevanje, za družbeno spremembo, za ustvarjanje in osvoboditev idej. Če umetniško delo koga vznemiri – pomeni le, da deluje. Da ni prazno. Da ni kič. Umetnost, ki premika meje, je umetnost, ki je živa! In umetnost je zato del nenehno spreminjajočega se življenja in družbe.

Zavračamo populistične manipulacije in propagandne floskule o “parazitih”, “elitizmu” in “neodgovorni porabi davkoplačevalskega denarja”, stojimo za vsemi umetnicami in umetniki, za vsemi delavkami in delavci v umetnosti in kulturi, za vsemi našimi diplomanti in diplomantkami, za vsemi prejemniki in prejemnicami Prešernovih nagrad, za vsemi sodelavci in sodelavkami, za vsemi, ki verjamemo v ustvarjalno svobodo človeka in osvobajajočo ustvarjalno moč umetnosti.

UL ALUO odpira številna vrata in različne poti v razumevanje kompleksnega sveta. Vabimo v dialog – ne v sodbo. Ob referendumu pa si moramo postaviti tudi vprašanje: kakšna bi bila družba brez umetnosti, kulture, brez galerij, kulturnih institucij, brez umetnikov in umetnic, ki ustvarjajo nove svetove in mislijo drugače? Opozarjamo na strašljivo zožen, zapovedan, poenostavljen … svinčen, črno-bel totalitarni svet enoumja (poznamo primere iz bližnje in daljne preteklosti in ne slepimo se: gledamo jih tudi v sedanjosti, prav zdaj!).

Smo in vedno bomo proti zlorabi umetnosti v politične namene. Zavzemamo se za spoštovanje umetniške integritete, avtorskih pravic, in temeljnih humanističnih standardov: spoštovanje, razumevanje, sprejemanje različnosti in upoštevanje večplastnih umetniških in kulturnih kontekstov. Zavračamo sovražni populizem, ki je tu na delu! Umetnost ni sovražnik, umetnost nam daje možnost misliti in ustvarjati boljši svet!

UL ALUO