“Poletna šola Design+Science je prihodnost izobraževanja”

Med 11. in 15. julijem 2022 je potekala druga edicija poletne šole Design+Science. Univerza v Ljubljani (UL ALUO in UL FKKT) je skupaj s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA in partnerjema, Inštitutom za dizajn in komunikacijo na FH Joanneum, Univerzi uporabnih znanosti v Gradcu, ter Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij na Umetniški akademiji v Splitu, pripravila intenziven program, poln inovativnih elementov, ki so študentkam, študentom in ostalim udeležencem razširili obzorja o različnih konceptih sobivanja.

Poletno šolo je 11. julija v Cankarjevem domu otvorila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je izpostavila pomen poletnih šol in sodelovanja med univerzami ter nevladnimi organizacijami.

Prof. Boštjan Botas Kenda (UL ALUO) je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da letos ne gre zgolj za potrjevanja lanskega uspeha. Prvi premik se je zgodil že, ko sta Univerza v Ljubljani in PiNA nadaljnjo pot poletne šole Design+Science začrtali s FH Joanneum in Univerzo v Splitu. Spomnil je tudi na besede prof. dr. Tomaža Deželana, ki je ob lanski prvi ediciji zapisal: “Poletna šola Design+Science je pobuda, ki ne želi le spodbuditi akademskega razmisleka onkraj tradicionalnih zidov znanosti in umetnosti, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem koristi in nujnosti takšnih prizadevanj za družbo nasploh.”

Borut Jerman, predsednik PiNE, je na otvoritvi kot doprinos te poletne šole izpostavil tudi pomen vračanja empatije v okvir vsakdanjega življenja: “Potrebujemo jo, saj znanje preprosto ni dovolj. Vemo, kaj delamo sami sebi, svojim skupnostim, našemu planetu. Toda dokler tega ne bomo zares občutili, ne bo sprememb. Samo neomejena rast, dokler ne bo več ničesar in nikogar, ki bi rasel.”

Druga poletna šola Design+Science je združila 23 udeležencev iz 13, večinoma evropskih držav. Skupaj s šestimi eksperti so razmišljali o različnih vidikih sobivanja človeka: sobivanju ljudi z ljudmi, sobivanju ljudi in narave ter sobivanju ljudi in tehnologije. V letošnji mednarodni zasedbi ekspertov so se nam pridružili: vodja Ars Electronica Futurelab Hörst Hörtner, arhitektka Marta Fernandez Guardado, krajinska arhitektka Becky Sobell, pisatelj Igor Štiks, literat Julian Hanna in oblikovalec Ivica Mitrović.

Kot zaključek procesa celotedenskega raziskovanja so bili predstavljeni trije skupinski projekti udeleženk in udeležencev, ki so jih v procesu podpirali trije mladi mentorji Nejc Prah, Emil Kozole in Sigrid Burstmayer ter strokovni mentor Ivica Mitrović.

“Vodenje delavnice na poletni šoli je izziv zaradi pestrosti, ki jo udeleženci različnih strok prinašajo v ekipo. V našem projektu smo se osredotočili na pravice živali ter razmišljali, kam bi se te lahko razvile v prihodnosti. Razmišljali smo o hipotetičnem gibanju, ki v prihodnosti zastopa vedno bolj radikalne zahteve. Hipotetične stopnje širjenja pravic živali, od prepovedi hišnih ljubljenčkov do donacij človeških src prašičem, so bile predstavljene v časovnem razponu naslednjih 25 let. Predstavitev je potekala v obliki pogovorne oddaje, ki leta 2045 pogleda na razvoj tega gibanja ter osvetli nekaj pozitivnih ter nekaj problematičnih primerov. Dobra hrana in organizacija, večerni dogodki ter izlet na Gorenjsko v tem tednu pa so prispevali k odličnemu vzdušju, novim poznanstvom ter seveda tudi boljšemu razumevanju sobivanja,” je proces mentorstva orisal Nejc Prah.

Emil Kozole je o svoji skupini razmišljal: “Pri mentorstvu na poletni šoli skušamo ustvariti okvir, kjer študente postavimo v nepoznane prostore, ne dobijo natančnih navodil, dobijo pa usmeritve. Naš skupinski projekt je raziskoval, kako bi se naša življenja spremenila, če bi vso naravo razglasili za nacionalni park. Razmišljali smo o učinkih te spremembe – z vidika posameznika, ki se prebuja v ta novi svet. Raziskovali smo delovna mesta, ki bodo izgubljena, hrano, ki bo izginila z naših polic in potrošniške izdelke, ki bodo ostali v trgovinah, pa tudi nove priložnosti, nov način razmišljanja in sobivanje na planetu Zemlja. Odločili smo se, da se ne bomo ukvarjali s tem, kako natančno se je ta sprememba zgodila, temveč s tem, kako se ljudje hitro prilagajamo spremembam, ki se na prvi pogled zdijo preveč radikalne, da bi se kdaj zgodile.”

“Mentorstvo na poletni šoli je bilo usmerjeno v spodbujanje razmišljanja izven okvirjev, podpiranja razvoja idej, oblikovanja konceptov in spremljanja časovnega okvira. Nevidno sobivanje je bila izbrana tema našega enotedenskega dela. Gre za razumevanje odnosa med entitetami, ki se ga običajno ne zavedamo in ga ne cenimo. Atmosfera v prostorih, kjer se gibljemo, občutki med ljudmi, ideja o globalni ločnici sever-jug. S predlagano ustanovitvijo Ministrstva za nevidno sobivanje je bila tako v ospredju krepitev zavesti o nevidnem sobivanju med vsemi entitetami. Gre za to, da ga postavimo na agendo vsakdanjega življenja, uveljavimo položaj nevidnega in ga zaščitimo. Ideja projekta se je zaokrožila v obliki novinarske konference, na kateri je namišljeno novo ministrstvo predstavilo vse svoje dejavnosti,” je delo svoje skupine opisala Sigrid Burstmayer.

Doc. dr. Marina Klemenčič (UL FKKT) je poletno šolo sklenila z besedami: “Teme, ki jih odpiramo na poletni šoli Design+Science, namenoma vključujejo transdisciplinarne vsebine, saj verjamemo, da za razumevanje in aktivno vključevanje v družbo ne zadošča (več) le poznavanje ozkega področja vedenj. Prav format poletne šole nam omogoča, da v kratkem, a intenzivnem obdobju udeležencem pokažemo, da z vključevanjem posameznikov različnih strok v proces dela in razmišljanja pridemo do rešitev, ki imajo širšo družbeno korist.”

Celotna organizacijska ekipa ob zaključku druge edicije verjame, da je to šele nadaljevanje začetka zgodbe, ki se bo dogajala v prihodnjih letih. “Skrivnost uspeha poletne šole je predvsem v tem, da jo gradimo na odnosih, povezavah, sobivanju in soustvarjanju, ki prinese tudi drugačne rezultate – tiste, ki jih ta svet najbolj potrebuje, temelječe na empatiji, spoštovanju in medsebojni podpori,” pravi Maja Drobne, soorganizatorka s strani PiNE. Ali kot je zaključil Emil Kozole: “Z Design+Science gradimo prihodnost izobraževanja.”

Foto: Tine Lisjak