Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti
15.12.2022
Odprtje: 22. december 2022 ob 20.00
Trajanje razstave: 22. december 2022–2. april 2023
Moderna galerija MG+, dvorane I–V
Vodje projekta: Nada Madžarac (MG+MSUM), Mirta Pavić (MSU), Tamara Trček Pečak (UL ALUO)
Oddelek za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) in Moderna galerija v Ljubljani (MG+MSUM) poglobljeno sodelujeta že od leta 2013. Skupaj s študenti konservatorstva-restavratorstva uresničujeta strokovne in raziskovalne cilje tako na področju diagnostike, dokumentiranja, posegov in preventivne konservacije kot tudi pri ozaveščanju in izobraževanju širše javnosti.
Podobno poteka sodelovanje tudi na Hrvaškem, saj Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu (MSU), Oddelek za konserviranje-restavriranje na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu (ALU) in Umetniška akademija v Splitu (UMAS) izvajajo skupne projekte z namenom, da bi se študenti seznanili z značilnostmi sodobnih del ter z etičnim in tehničnim pristopom k modernim in sodobnim materialom.
Ker gre za zelo kompleksno problematiko, se nas je v projekt Od blizu povezalo kar šest partnerskih ustanov, in sicer tri nosilne ustanove, MG+MSUM Ljubljana, UL ALUO in MSU Zagreb, ter pridružene Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT), Restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS RC) in Akademija za likovno umetnost (ALU) Zagreb. Pri projektih, katerih rezultati so pripomogli h končni podobi predstavljenega, so sodelovali tudi kolegi in študentje z drugih fakultet ljubljanske univerze (Naravoslovnotehniške fakultete, Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za glasbo), s Farmacevtsko-biokemijske fakultete v Zagrebu in Akademije za umetnost v Splitu ter Atelje Vasko Lipovac iz Splita in Center za forenzične preiskave, raziskave in izvedenska mnenja Ivan Vučetić iz Zagreba.
Pri konserviranju-restavriranju umetnin, zlasti modernih in sodobnih, ni rutine. Pri nekaterih modernih umetninah lahko vsaj delno še sledimo pravilom obravnavanja, ki veljajo za starejše umetnine (tako sta, denimo, umetnika Marij Pregelj in Gabrijel Stupica še upoštevala tehnološka pravila), že pri drugih umetninah s srede prejšnjega stoletja in še posebej pri sodobnejših delih pa to ne velja več.
Vsi predstavljeni projekti odstirajo prav to raznolikost v pristopih in s svojo prepletenostjo omogočajo lažje razumevanje obravnavane problematike, ki sega v obdobje od začetka 20. stoletja do danes. Ponekod stopajo v ospredje etična vprašanja, ponekod raziskave, usmerjene v materialno zgradbo, tehnologijo nastajanja umetnin ali v iskanje razlogov za nastale ali nastajajoče poškodbe, drugje konservatorsko-restavratorski posegi sami, včasih pa so rešitve povezane s preventivno konservacijo. K slednjemu sodi tudi ozaveščanje najširše javnosti (vseh generacij in tudi ranljivih skupin), ki s svojim razumevanjem in pristopi lahko veliko pripomore k daljšemu obstoju umetnin.
Razstava je del 15. Konservatorsko-restavratorske Transverzale.
Zemljevid razstave (.pdf)
Razstavo so podprli:
Na sliki: Gabrijel Stupica, Flora, 1958, tempera na platnu, 93 × 138 cm, Moderna galerija, Ljubljana; izrez
