In memoriam: Tomaž Kržišnik
25.05.2023
Tomaž Kržišnik
IN MEMÓRIAM
Ko govorimo o Kržišnikovem ustvarjalnem opusu, je prva ugotovitev, da je izjemno razsežen in likovno ter domišljijsko bogat. V grafičnem oblikovanju je bil risar/slikar, v risanju/slikanju pa oblikovalec. Tomaž je bil generalist na področju vizualnih umetnosti. Deloval je kot oblikovalec in ilustrator vidnih sporočil, po duši pa je vedno bil risar, slikar, grafik in nemalokrat tudi kipar in oblikovalec notranjih oprem.
Kržišnik je v slovenskem grafičnem oblikovanju bil prvi, ki je ustvarjalno in integralno združeval svoje
risane ali slikane podobe s tipografskimi elementi v vsebinsko bogata, prepričljiva in unikatna vidna sporočila, ki so umetniški izdelek. Naj omenim samo nekaj njegovih izbranih brezčasnih dosežkov vidnih sporočil, ki za slovenski grafično-oblikovalski prostor pomenijo prelomni presežek: zaščitni znak Alpina (uvrščen v svetovni izbor odličnih znakov), 1969; serija gledaliških plakatov (soavtor Bata Knežević) za SMG Ljubljana, 1971 (takrat, še kot dijak drugega letnika Srednje šole za oblikovanje, je plakat Dama iz Maxima iz omenjene serije name deloval kot svež oblikovalski veter, ki mi je bil izredno blizu, no, še vedno mi je); knjiga objekt, Ivan Minatti, Obraz 1972; knjiga zložljivka, Svetlana Makarovič, Srčevec, 1973; plakatni triptih Nazaj k naravi, 1973.
Tomaž Kržišnik je nagrajenec Prešernovega sklada, 1975, kot tudi prejemnik Plečnikove nagrade (Kemr, Kržišnik, Licul), 1990.
Kot zapiše dr. Stane Bernik v njegovi monografiji ob retrospektivni razstavi v Mestni galeriji Ljubljana leta 1994: »Kržišnik je najprej in predvsem inventiven in inovativen oblikovalec vidnih sporočil in ilustrator …, a je z enako vnemo tudi slikar, ki vehementno obvladuje slikarsko docela zamejeno polje, a pri nas nekoliko pozabljeno in zanemarjeno tehniko pastela, obenem pa je čedalje bolj predvsem eruptivni risar podob in svetov iz filigransko stkanega črtovja in odsevnih barvnih poudarkov, mavrično vrisanih ob njihovih robovih ali sredi belih lis na slikovnih poljih. Domišljijsko obvladuje lutkovno sceno, izmišlja si oživljene lutke in gradi zanje izsanjane prostore, katerih podobe so generično prerasle v svet njegovih keramičnih malih plastik, prav tako figurativno in dekorativno obdelanih pečnic, s katerimi je neizbrisno zaznamoval marsikatero notranjščino slovenskih javnih in zasebnih stavb. Njegov svet likov in njegova poetika sta osvobojena meja, nič ju ne utesnjuje, usmerjajo ju samosvoje zakonitosti, ki si jih je umetnik postavil, da bi z njimi lahko polnokrvno obvladoval odpošiljanje ustvarjalnih sporočil.«
Tomaž Kržišnik je od leta 1987 do leta 2008 predaval in vodil seminar na Oddelku za vizualne komunikacije Univerze v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Kot je sam zapisal: »Svoje izkušnje na različnih področjih likovnega oblikovanja prenašam na študente/ke in njihove ustvarjalne zmožnosti vodim zelo individualno. Intelektualna sinteza literarne vsebine, vizualnega znaka ter tehnološke izkušnje naj bi imela za cilj humano formuliran vizualni nagovor. Kot pedagogu se mi zdi pomembno, da skušam posameznemu študentu ‘odpreti vrata’ do njegove lastne kreativne samozavesti.«
Tomaž je v polnosti živel za svoje ustvarjanje.
Tomaža in njegova dela bomo imeli v trajnem spominu.
Prof. Radovan Jenko
SPOMIN NA MOJEGA PROFESORJA
Profesorja Tomaža Kržišnika sem spoznala kot študentka grafičnega oblikovanja na Oddelku za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Njegov seminar se je nahajal v pritličju na vogalu. Svetla soba z razgledom. Študenti smo bili željni znanja, profesor pa je poskušal biti z nami strog. Za nas je vedno našel pravi nasvet. Bil je zavzet in pozoren. Kot da je bilo včeraj, se spominjam vseh nalog, ki sem jih delala pri njem, in vseh njegovih usmeritev. Črke, predmeti, ilustracije, rastline, znaki; sovraštvo in ljubezen na plakatu, glasba čez podobo … Profesor Kržišnik me je vodil čez študij grafičnega oblikovanja vsa štiri leta in pozneje postal mentor moje diplomske naloge. Veliko sva se pogovarjala, ogromno me je naučil, ne le o ustvarjanju, pač pa tudi o življenju.
Spomnim se, kako je nekoč v seminar stopil gostujoči študent iz tujine. Profesorjev obraz je zažarel in takoj se je začel pogovor po poljsko. Lepo ju je bilo opazovati. Vsi smo vedeli, da je naš profesor »poljske šole«, a vseeno nismo pričakovali, da bo po vseh teh letih še vedno takšen Poljak.
Poljska šola je zagotovo vplivala na njegovo ustvarjanje, a v mojih očeh je bil čisto edinstven avtor. Od drugih ga razlikuje posebna občutljivost. Izreden občutek za detajl, za barvo … za linijo, ki samosvoje potuje čez njegove kreacije. Bil je vsestranski ustvarjalec. Ustvarjal je na mnogih področjih.
Stopila sem na njegovo pot, danes sem sama predavateljica. Študentom kažem Srčevec in vidim, kako se jih dotakne njegovo delo. Preseneti jih, kako so njegove ilustracije nabite z emocijami, kako je njegovo delo še vedno sveže, kako je inovativno v izvedbi. Vedno jim povem, da profesor Kržišnik ni bil le ilustrator in oblikovalec. Rečem jim: Poglejte še njegova druga dela! Poglejte še druge ilustracije, grafike, slike, njegove lutke in scenografije, znake in plakate, prostorske postavitve, izdelke iz stekla in keramike … Bil je vsestranski ustvarjalec, predvsem pa je bil človek; občutljiv in pronicljiv.
Imela sem to srečo, da sem ga spoznala, da je bil moj mentor, da me je vodil. Podaril mi je košček svojega neizmernega znanja. Navdihnil me je kot ustvarjalec in kot človek. Še vedno me navdihuje. Navdihuje tudi nove generacije, ki prihajajo, ki ga bodo spoznale skozi njegova dela, v katera je vtisnil svojo dušo, svoj iskriv karakter.
Doc. mag. Marija Nabernik
Avtor fotografije na vrhu: Miha Benedičič
