4. poletna šola Design+Science presegla okvire akademskega diskurza

Med 8. do 12. julijem 2024 se je odvila četrta izdaja mednarodne večdisciplinarne poletne šole Design+Science, ki jo UL ALUO organizira skupaj s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA ter v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu in Inštitutom Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu. V Ljubljani se je zbralo 20 udeleženk in udeležencev, ki so raziskali temo Subverzivne realnosti.

Izraz “subverziven” nakazuje namen rušenja uveljavljenega sistema. Ta tema je vabila k raziskovanju ne le današnjih zlomljenih sistemov in naših psiholoških pristranskosti, temveč tudi realnosti, ki nas prepričujejo, da ji ni alternative. Tema je vključevala razprave o sistemskih družbenih krivicah, okoljskih izzivih, političnih vprašanjih, zgodovinskem revizionizmu, kulturnih predsodkih in psiholoških obrambnih mehanizmih.

Udeležence smo spodbudili, da preučijo kompleksnost človeškega zaznavanja, tako individualnega kot kolektivnega. Ali lahko pomislimo na alternative, ki postanejo resničnost? Marina Klemenčič, soustanoviteljica poletne šole, je o temi poletne šole dejala: “Poletna šola je že četrto leto omogočila poglobljeno razumevanje tem, ki lahko z ustreznimi raziskovalnimi in oblikovalskimi pristopi spremenijo ustaljene načine razmišljanja in posledično ravnanja, tako posameznika kot tudi družbe. Letošnjo temo, subverzivne realnosti, so udeleženci z mentorji razumeli kot poziv h kritičnem dojemanju realnosti in aktivni udeležbi pri oblikovanju možnih alternativ.”

Na poletni šoli so strokovnjaki z različnih področij predstavljali lastne prakse in ideje skozi lečo subverzivnih realnosti. Udeležence in udeleženke so navdahnili Dominique Sciamma (ustanovitelj prve šole oblikovanja na univerzi CY Cergy Paris University); Marina Klemenčič (soustanoviteljica poletne šole); Gennaro Ascione (profesor sociologije in epistemologije družboslovja na Oddelku za humanistične in družbene vede Univerze “L’Orientale” v Neaplju); Alvaro Sanchis (oblikovalec in predavatelj na Politehnični univerzi v Valenciji); Rok Kranjc (neodvisni raziskovalec, pisatelj, prevajalec in urednik na področju politične ekologije); Birgit Bachler (avstrijska umetnica, oblikovalka in raziskovalka); Bojan Hadžihalilović (grafični oblikovalec in kreativni direktor iz Sarajeva, ustanovitelj podjetja Fabrika); Adela Glyn-Davies (multidisciplinarna oblikovalka in raziskovalka, ki se ukvarja s kompleksnostjo in sistemskimi praksami v smeri trajnostnega razvoja).

V slabem tednu so udeleženci in udeleženke iz različnih delov Evrope uspeli oblikovati idejne projekte s področja subverzije črpanja naravnih virov, subverzije kapitalističnega sistema ter sistema hitre mode. Bili so razdeljeni v tri skupine; prva je pripravila idejni projekt z naslovom Terra (čut za naravo, ki ga vsak nosi v sebi), druga skupina se je osredotočila na predrugačenje kapitalizma preko spremembe idej o uspehu, osebni in kolektivni koristi. Ideja je rezultirala v manifestu poimenovanem “Beeleafers”. Tretja skupina je naredila spletno nakupovalno izkušnjo hitro-modne znamke “Sheit”, ki vsebuje integriran sistem svarilnih fotografij in opozoril, podobno kot prikazi na tobačnih izdelkih. Morda je ravno predrugačenje odnosa do hitre mode prvi korak na poti do bolj trajnostne družbene ureditve, h kateri so stremele vse tri skupine.

Boštjan Botas Kenda (UL ALUO), soustanovitelj poletne šole, je delil svojo letošnjo izkušnjo: “Nisem pričakoval, da bo letošnja tema presegla okvire akademskega diskurza, kar pomeni, da nam je z izbiro le te, uspelo doseči tudi kapacitete izobraževanja z ustrojem poletne šole. V organizacijskem timu smo uspešno izbrali strokovnjake, ki so v en glas zastopali temo, po drugi strani pa razkrili najrazličnejše metode podajanja znanj, kar je za udeležence poletne šole bila najvišja dodana vrednost. Najboljša izdaja do sedaj, veselim se pete.”

Borut Jerman, predsednik PINE in soustanovitelj poletne šole, pravi: “Tema subverzivnih realnosti se na prvi pogled morda res zdi abstraktna, vendar so tudi letos udeleženci in udeleženke dokazali, da sta za konkreten premislek o prihodnosti planeta in družbe potrebna pogum in drznost. Marsikaterih izzivov se namreč ne da premisliti zgolj z reprodukcijo obstoječih pristopov in modelov. Upam si trditi, da interdisciplinarno okolje poletne šole, ki jo izvajamo že četrto leto, spodbuja refleksijo, ki jo okvir formalnega izobraževanja ni zmožen.”

Poletna šola Design+Science temelji na prilagodljivi metodi poučevanja ter na interdisciplinarnem povezovanju med študenti umetniških, humanističnih in znanstvenih panog. Delo poteka izrazito interaktivno, v skupinah, usmerjeno je v prakso ter v medvrstniško učenje. Celoten proces spremljajo sodobni elementi poučevanja ter mreženje med udeleženci, udeleženkami, strokovnjaki in strokovnjakinjami.

Foto: Tine Lisjak