Kristina Pranjić, Avantgarda in novi mediji
09.05.2022
7. dogodek 8. sezone ALUO uho, predavanje Kristine Pranjić z naslovom Avantgarda in novi mediji, se je odvil 13. maja 2022, na UL ALUO, Tobačna 5.
Jezikovni in vizualni eksperimenti ter intermedialni izrazi zgodovinske avantgarde na začetku 20. stoletja so oblikovali novo pojmovanje znakov in jezika ter s tem prispevali k definiciji umetniškega in literarnega. Na tem ozadju je mogoče danes kot še posebej zanimive opazovati eksperimente novomedijske umetnosti, ki pomembno vplivajo na našo percepcijo in razumevanje umetnosti.
Walter Benjamin je v svojem temeljnem delu o medijih in tehnološki reprodukciji pokazal, kako inovativna raba tehnologije izpolnjuje namero modernizma in avantgardne umetnosti. Podobno sta tudi teoretik novih medijev Lev Manovich in teoretičarka novomedijske umetnosti Inke Arns ugotavljala, da se ne le avantgardne utopije, temveč tudi same forme in konkretni umetniški postopki avantgard uresničujejo prav v aktualnih t. i. intermedijskih umetniških praksah.
Hkrati ne moremo mimo dejstva, da so se znakovni sistemi v zadnjem času močno spremenili. Čutimo velike razlike v tem, kako tehnološki napredek in ideologija danes vplivata na umetnost pa tudi na vsakodnevno komunikacijo. Vrste znakov, ki jih uporabljamo danes, so se razširile in postale še bolj raznotere, niso več zgolj vizualne ali avdiovizualne, temveč tudi tri- in več-dimenzionalne, postale so interaktivne in s tem gledalca vključijo v svojo povratno zanko, ali pa nas celo ponesejo v odprt, nepredvidljiv proces, včasih nenadzorovano igro izkušanja in označevanja.
Skozi predavanje smo raziskali odnos (prelome in kontinuiteto) med avantgardo in novomedijsko umetnostjo, da bi neposredno odgovorili na vprašanje, kako teorija legitimira nekonvencionalne (avantgardne) prakse in diskurze. V sklepnem delu smo si pobliže ogledali delo pionirja računalniške umetnosti Edvarda Zajca, učenca pomembnega konstruktivista Avgusta Černigoja ter njun vpliv na koncept aktualne raziskovalne umetniške prakse Dragana Živadinova, Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, znane tudi kot postgravitacijska umetnost.
Kristina Pranjić se v svojem teoretskem in raziskovalnem delu posveča predvsem avantgardam 20. stoletja in reaktualizaciji avantgarde v sodobnosti. Raziskave na področju umetnosti in literature historičnih avantgard ter novomedijske umetnosti in estetike je opravila na Univerzi v Konstanzu, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8. Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer vodi modula Zgodovina in teorija umetnosti in medijev ter Diskurzi v praksah. Na ljubljanski Fakulteti za medije predava Medijsko umetnost in grafično oblikovanje ter semiotiko medijev in komunikacij.