22. 12. 2017

Ivan Cankar … in njegova pravica

V ponedeljek, 15. januarja 2018, ob 20.00 se v Prvem preddverju Cankarjevega doma odpira razstava Ivan Cankar … in njegova pravica, ki jo UL ALUO pripravlja v sodelovanju s Svetom za umetnost Univerze v Ljubljani in Cankarjevim domom.

Razstavo, ki je hkrati začetek festivala Cankar o Cankarju, s katerim bo Cankarjev dom obeležil 100. obletnico smrti enega naših največjih literatov, je realizirala skupina študentov 2. stopnje smeri Grafično oblikovanje na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO, pod mentorstvom prof. Radovana Jenka, Emila Kozoleta in asist. Jerneja Kejžarja.

Avtorja koncepta razstave sta prof. Boštjan Botas Kenda in izr. prof. dr. Primož Vitez (UL FF).

 

Sodelujoči študenti:

Kristjan Dekleva
Luka Grčar
Marin Meštrovič
Michaela Selmani
Petra Tadič
Tina Červan
Sara Bezovšek
Bernarda Conič
Jelka Kaker
Admir Hađič
Jure Brglez
Črt Mate
Dejan Batrićević
Sara Sešlar Naraks
Tina Mozetič
Ajda Auer
Dijana Šmigoc
Maruša Kovačič
Sara Stevanovič

 

Razstava bo na ogled do 5. marca 2018.

 

Ivan Cankar … in njegova pravica

21. avgusta 1898, leto dni, preden je izšla pesniška zbirka Erotika, je Ivan Cankar v pismu Otonu Župančiču napisal tole: “A povem ti še enkrat, – v pesmih ni mene; moja stvar je noveleta, morda drama … pesem ne! (…) V prozi imam svoj značaj in svoje barve, – v verzih ne; in to, prijatelj, je veliko!” Cankar se je pri dvaindvajsetih letih tako rekoč odpovedal pisanju poezije in se ves posvetil prozi. A glej čudo – vse, kar je sledilo, od črtic brez števila preko njegovih narodotvornih dram in kratkih romanov, pa vse do Podob iz sanj, vsa ta proza je napisana v prepoznavnem jezikovnem slogu, ki so ga številni kritiki prepoznali kot “cankarjanskega”, in ta slog je narejen iz poezije. Vsak stavek je ritmično preudarjen, vsako podredje ima svojo glasbo, vsaka beseda skrbno pretehtano mesto v besedilni strukturi. Cankarjeva proza je ves čas skrbno prikrita poezija.

Hlapec Jernej in njegova pravica je najbrž Cankarjevo najbolj znano delo, zagotovo pa sodi med njegove najboljše, najbolje zgrajene tekste. V 70 strani navidez preproste pripovedi je destilirana Cankarjeva besedna umetnost: dognana pripovedna struktura, socialna refleksija, izris moralne situacije posameznika v pravni realnosti družbe – in vseprisotna poezija kot estetski presežek in kot eliksir, ki idejam omogoča preživetje. Razstava Ivan Cankar … in njegova pravica vizualizira vsa omenjena izhodišča Cankarjevega teksta. V ospredje postavlja poezijo in besedilno strukturo, ki iz poezije izhaja.

Razstava je zasnovana kot labirint s štirinajstimi postajami, štirinajstimi dogodki na Jernejevem križevem potu: poetski monologi in opisi Jernejevih stanj vse do končnega zloma v zakristiji. Revolucionarnost ali pač eshatologija Jernejevega konca v ognjenih zubljih je tokrat prepuščena gledalčevemu miselnemu metabolizmu. Izbrani odlomki iz Hlapca Jerneja so v postavitvi študentov ALUO UL večinoma izpisani v verzih. S tem avtorji skušajo poudariti poetično naravo znamenitega teksta, ga likovno aktualizirati in izpostaviti kompozicijsko načelo, ki uravnava Cankarjevo besedilo v celoti: princip variacije. Variacija je umetniški postopek, ki enako učinkovito deluje v glasbi, likovni umetnosti, arhitekturi, uprizoritvenih umetnostih in književnosti. Razgrinja umetniško veščino in invencijo, s pomočjo katere avtor izbrano vsebino obdela na različne načine, in sicer tudi zato, da bi naslovniku dopovedal, kako centralno je sporočilo, ki ga umetnina posreduje. V primeru Hlapca Jerneja je variirana tema – krivica. Krivica v vseh razsežnostih, od intimne do javne. Krivica, ki stiska posameznika, in krivica, ki razbija po vratih vesti celotne družbe – če kaj takega sploh obstaja.

Razstava Ivan Cankar … in njegova pravica je hkrati dramaturška osnova za gledališko predstavo, ki jo bo 6. oktobra 2018 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma uprizoril režiser Žiga Divjak s sodelavci. Razstava ponuja nekatere besedilne, variacijske in scenografske elemente, ki jih bo uprizoritev povzela. Gledališka gesta Žige Divjaka bo variacije Jernejevih monologov prenesla v govorni medij in s tem poudarila njihovo človeškost, njihovo stvarnost in bližino, ki jo lahko prepozna vsak posameznik, dovolj občutljiv, da se z njo identificira ali pa jo prepozna, kadar krivice uničujejo življenja bližnjih. Poezija Hlapca Jerneja začne v ponavljajočih se variantah delovati kot zaklinjanje, kot jezikovni obrazec, kot zarotitvena pesem, ki jo Jernej govori vse bolj na pamet, pri čemer se njen jezikovni pomen vse bolj in bolj izgublja, krepiti pa se začne vztrajnostni moment njenega uporništva.

V navidez preprosti pripovedi Hlapec Jernej in njegova pravica se izčisti Cankarjeva umetnost: dognana pripovedna struktura, socialna refleksija, izris moralnega stanja posameznika v pravni realnosti družbe in vseobčutena poezija kot estetski presežek. Razstava vizualizira vsa omenjena izhodišča, v ospredje pa postavlja besedilo in njegovo poezijo. Zasnovana je kot labirint s postajami na Jernejevem križevem potu, obenem pa deluje kot dramaturška osnova za poznejšo gledališko predstavo.

Primož Vitez

 

 

Glavni pokrovitelj festivala Cankar o Cankarju je Gorenje Group.

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.