Nadja Zgonik

Nadja Zgonik, born in 1964 in Postojna, graduated in 1988, finished her Master’s study in 1993, and in 1997, completed her doctoral degree at the Faculty of Arts with the dissertation National Myth in Slovenian Visual Arts. In 1986–1987 she worked in the Museum of Modern Art in Ljubljana, and since 1989 she has been employed at the Academy of Fine Arts and Design of the University of Ljubljana where she is a lecturer in art history and art theory and the Head of the Department for Theoretical Sciences. Since 1998 she has also lectured at the Department for Landscape Architecture of the Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana.

The areas of her research include the art of modernism, postmodernism and of the contemporary period, specially focusing on Slovenian art where she studies its connections with social, economic and political contexts.

So far she has published six monographic works. As the initiator and editor, she managed the project of writing the history of Slovenian art since the mid-twentieth century in the form of encyclopaedic entries. She was one of the founders and the first editor of the journal of the Museum of Modern Art called M’ars (1989; it ceased publication in 2001).

Nadja Zgonik also works as an art critic and guest curator and has designed a number of exhibitions including author projects, projects for specific venues and monographic presentations of Slovenian artists. So far she co-operated with all the important Slovenian galleries and prepared several exhibitions of Slovenian art abroad (Bologna, Brussels, Venice, Bonn, Voipaala, Shanghai, Pristina). In 2011 she was the Commissioner of the Slovenian Pavilion at the 54th Venice Biennale.

She is a member of several professional associations: the International Association of Art Critics (AICA), the Slovenian section of PEN International and the Slovenian Art History Society.

 

References 2008–2013

  • ZGONIK, Nadja. Terminološki problemi v umetnostnem zgodovinopisju in kritištvu slovenske likovne umetnosti po letu 1945. Umet. kron., 2010, [Št.] 27, str. 3-13, ilustr. [COBISS.SI-ID 2733934]
  • ZGONIK, Nadja. Jezikovni eksperimenti na likovnem prizorišču sodobnosti. V: ZUPAN SOSIČ, Alojzija (ur.). Sodobna slovenska književnost : (1980-2010), (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 29). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 403-409. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp29/54_Zgonik.pdf. [COBISS.SI-ID 2774894]
  • ZGONIK, Nadja. Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945 : (devet monografskih slikarskih interpretacij), (Acta, 5). Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 2010. 200 str., ilustr. ISBN 978-961-92733-6-4. [COBISS.SI-ID 254685184]
  • ZGONIK, Nadja. Dimensions of the counter-monument as an anti-monumental and anti-memorial statement. V: CARBI, Giuliana (ur.). Continental breakfast : Place of encounter : Fifth CEI Venice forum for contemporary art curators. Trieste: Trieste Contemporanea, 2011, 2011, str. 132-138. [COBISS.SI-ID 2973038]
  • ZGONIK, Nadja, BRATUŠA, Mirko. Global Emotional Warming : Republic of Slovenia : Heaters fot hot feelings. V: CURIGER, Bice. Illuminations : 54.Esposizione Internazionale d’Arte : La Biennale di Venezia = 54th International Art Exhibition. [Venezia]: Marsilio Editori, 2011, 2011, str. 436. [COBISS.SI-ID 2973294]
  • ZGONIK, Nadja. Institucionalizacija kot umetniška praksa. V: OREL, Barbara (ur.), ŠORLI, Maja (ur.), TROHA, Gašper (ur.). Hibridni prostori umetnosti, (Zbirka Transformacije, knj. 33). Ljubljana: Maska, 2012, str. 155-177. [COBISS.SI-ID 3448411]

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Kiparstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Konserviranje in restavriranje likovnih del
Dodiplomski študij

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Dodiplomski študijski program
Podiplomski študij

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Podiplomski študijski program
Industrijsko in unikatno oblikovanje
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Oblikovanje vizualnih komunikacij
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Podiplomski študij
Podiplomski študijski program