Slikarstvo je dandanes organski in dinamičen del sodobnega umetnostnega sistema, hkrati pa umetniško področje z izjemno raznoliko, razvojno pogojeno zgodovino in z množico načinov izražanja.
Dogajanje v slikarstvu je ozko povezano z razvojem v drugih disciplinah, nanj pa tudi vpliva in se da vplivati.
Program slikarstva na prvi stopnji študija je organiziran tako, da s kombiniranjem ateljejskih, teoretskih in strokovnih predmetov študentom omogoča pridobivanje splošnega in posebnega znanja in spretnosti, ki so nujne za njihov razvoj v smeri profesionalne prakse ali praks, pri katerih so potrebne estetske spretnosti in inovativen pristop. Cilj programa prve stopnje je, da ob vrsti obveznih in izbirnih predmetov, komunikaciji z umetniki in razstavami ter ne nazadnje ob skupnem delu in druženju študentje pridobijo osnovne usmeritve oziroma se usposobijo za študij na drugi stopnji.
Na prvi stopnji ima program dve smeri: Slikarstvo ter Video in novi mediji.
Splošni podatki o študiju
IME: Slikarstvo
STOPNJA: univerzitetni študijski program prve stopnje
TRAJANJE: 3 leta (6 semestrov); skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS
SMERI: Slikarstvo, Video in novi mediji
NASLOV: diplomirani slikar (UN) / diplomirana slikarka (UN);
diplomirani novomedijski umetnik (UN) / diplomirana novomedijska umetnica (UN)
OKRAJŠAVA: dipl. slik. (UN)
ZBORNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Katere pogoje moram izpolnjevati za vpis
V program se lahko vpiše:
- kdor je opravil maturo;
- kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
- kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti, ki poteka in se ocenjuje po Pravilniku o preizkusu nadarjenosti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter pravilih Vpisne komisije Univerze v Ljubljani, objavljenih v vsakokratnem letnem Razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Kako se vpišem
- S študijskim programom se seznaniš na informativnem dnevu in dogodku Informativa.
- Svoje znanje preveriš oziroma dopolniš na tečajih, ki jih organiziramo v poletnem semestru.
- Postopek prijave je objavljen v razpisu za vpis na študijski program. Razpis za vpis je objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva in ALUO.
- Po uspešni prijavi te obvestimo o pristopu k prvemu delu preizkusa nadarjenosti.
- Za prvi del preizkusa nadarjenosti oddaš mapo s svojimi deli (podrobna navodila o številu, vsebini del so objavljena v besedilu razpisa in na spletni strani ALUO).
- Če je tvoja mapa pozitivno ocenjena, opravljaš drugi del preizkusa posebne nadarjenosti, ki poteka v zadnjih dneh junija oz. začetku julija.
- O rezultatu drugega dela preizkusa te obvesti ALUO.
- Po rezultatih mature prejmeš sklep o sprejemu na študijski program.
- Vpis na ALUO poteka elektronsko v začetku avgusta; o vpisu boš prejel obvestilo referata za dodiplomski študij.
Izobrazba: 2010: Doktorat znanosti, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani 2002: Magisterij umetnosti, Akademija za likovno umetnost, Univerza v Ljubljani 2000: DNSAP – diploma École Nationale Supérieure…
Več
Ksenija Čerče (1969) je diplomirala (1999) in magistrirala (2002) iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je med letoma 1988 in 1996 opravila študij na FNT TT …
Več
Milan Erič se je rodil leta 1956 v Slovenj Gradcu. Študiral je slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku na ALU v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Študij je nadaljeval na…
Več
Bojan Gorenec je bil rojen 1956 v Ljubljani. Leta 1979 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Marjanu Pogačniku in prof. Jožetu Brumnu. Od leta 1980…
Več
Marjan Gumilar, rojen leta 1956 v Murski Soboti, je med letoma 1976–80 študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze…
Več
Sergej Kapus se je rodil leta 1950. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. Razstavljati je začel leta 1975. Je avtor teoretičnih in…
Več
Žiga Kariž (1973) je slovenski vizualni umetnik, ki deluje na presečišču klasične vizualne umetnosti, predvsem slikarstva, konceptualne umetnosti in novih medijev. Svoja dela razstavlja po vsem svetu. Od leta 2010…
Več
Peter Koštrun se je rodil v Ljubljani leta 1979. Končal je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, nato pa je bil med letoma 1998 in 2001 zaposlen kot uradni fotograf…
Več
Zmago Lenárdič se je rodil leta 1959 v Ljubljani. Med letoma 1979 in 1984 je študiral filozofijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, po diplomi iz sociologije pa še…
Več
Jure Mikuž se je rodil leta 1949 v Ljubljani, kjer je 1972 na Univerzi diplomiral iz zgodovine umetnosti in zgodovine. Med letoma 1972–1974 je bil kustos likovne zbirke v Muzeju…
Več
Jožef Muhovič, rojen leta 1954 v kraju Sv. Lenart pri Gornjem Gradu, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1977. Leta 1980 je zaključil specialko iz slikarstva…
Več
Matjaž Počivavšek se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Diplomiral je na ALU v Ljubljani (1978), kjer je tudi dokončal kiparsko specialko (1980). Podiplomski študij je nadaljeval na New York…
Več
Tugo Šušnik se je rodil leta 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1979 je opravil specialko pri prof. Andreju Jemcu in Jožetu…
Več
Borut Vogelnik, rojen 1959 v Kranju, je leta 1983 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je ustanovni član skupine Irwin, v kateri deluje vse od leta 1983. Skupina,…
Več
Nadja Zgonik, rojena 1964 v Postojni, je 1988 diplomirala, 1993 magistrirala in 1997 z disertacijo Mit nacionalnega v slovenski likovni umetnosti doktorirala na Filozofski fakulteti. V letih 1986–1987 je delala…
Več
Smer: Video in novi mediji
Opis smeri
Študij zajema široko paleto kreativnih možnosti, ki jih danes ponujajo sodobne tehnologije. Temeljni cilj programa je, da študentje pridobijo osnovno znanje s področja produkcije videa in filma, 3D modeliranja, animacije in izdelave interaktivnih projektov. Študij temelji na uporabi odprtokodnih programov (Blender, HitFilm, VVVV, Processing, Unity i.d.). Za razliko od klasičnih multimedijskih šol je pri programu ključno to, da študenti razvijejo lasten avtorski pristop in znajo svoje delo ustrezno kontekstualno umestiti v umetnostni, zgodovinski, teoretični, družbeni in nenazadnje poslovni kontekst.
Blog študentov smeri Video in novi mediji YouTube kanal študentov smeri Video in novi mediji
PREDMETNIK ZA SMER Video in novi mediji
Obvezni predmeti
Študent spozna likovne in tehnološko-tehnične procese grafičnega ustvarjanja in osnovnih elementov za delo v grafiki ter različne vrste uspešnih grafičnih del in razloge za njihovo uspešnost. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki. Ob sočasni teoretični podpori in korekturah se usposobi za realizacijo grafičnega lista. Pri tem razume specifičnosti grafičnega izražanja, fenomen zrcalne podobe v grafiki in funkcijo svetlo- temnih ploskev. Nauči se obvladovanja osnov tehnično-tehnoloških grafičnih postopkov in razumevanja specifičnosti črte v vidnem svetu in na grafični plošči. S pridobljenim znanjem je študent sposoben razločevati koncepte v likovni umetnosti od organizacije fenomenov v naravni legi.
Študent spozna in razume vlogo likovne anatomije v likovni umetnosti in likovni praksi. Pridobi osnove znanja o anatomiji človeškega telesa, obravnavani po sistemskih sklopih. Po končanem programu je študent sposoben reflektiranega analitičnega mišljenja pri razumevanju notranje strukture telesa kot oblike in odnosov do njene zunanjosti, kreativne rabe znanj s področja likovne anatomije v ateljejski praksi in prevajanja anatomske strukture v dvodimenzionalno ritmično strukturiranje prostora. Pridobljeno znanje in sposobnost reflektiranega analitičnega mišljenja kreativno uporabi v praksi, pri načrtovanju in izvedbi likovnega dela, tako v zvrsteh figuralne umetnosti, kot tudi v konceptualnih umetniških praksah, ilustraciji, animiranemu filmu, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev.
Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.
Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.
Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.
Študentje z znanjem in praktičnim uporabljanjem tehnoloških vsebin lažje umeščajo lastna dela v sodobno prakso. Zato najprej pridobijo splošni uvid v pomene rabe tehnoloških postopkov in sredstev v likovni umetnosti, posebej na tistih področjih, ki so predmet študija na oddelku za slikarstvo. Študenti pridobijo vedenje o pahljači tehnoloških pristopov in postopkov, ki se jih uporablja v likovni umetnosti, skozi izvedbo konkretnih seminarskih nalog pa so jim omogočene tudi praktične izkušnje. Spoznajo risarska sredstva, osnove slikarskih sredstev in grafično tehnologijo. Usposobijo se za pravilno rabo tehnoloških sredstev pri izvedbi ateljejskega dela.
Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.
Študent razvije likovno mišljenje, spoznava operativno vlogo prostorskih principov v likovni praksi in spoznava likovne principe, ki ustvarjajo iluzijo tretje razsežnosti na dvodimenzionalni ploskvi. Pridobi osnovna znanja za kreiranje iluzije tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni površini s pomočjo raznovrstnih kombinacij prostorskih ključev. Študent je sposoben reflektirati likovne ustvarjalne postopke in začenja spoznavati notranjo strukturo in proces gradnje likovnega dela. Spozna principe in vedenja, ki so kreativno uporabna v vseh vrstah likovnih praks, tako v slikarstvu, risbi, ilustraciji, animaciji, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev, oblikovanju in restavratorstvu.
Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.
Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.
Študent pridobi znanje o pahljači tehnoloških pristopov in postopkov, ki se jih uporablja v likovni umetnosti (brez kiparstva), ter razumevanje njihovega pomena pri uporabi v ateljejskem delu. Pridobi tudi splošni uvid v pomene rabe tehnoloških postopkov in sredstev v likovni umetnosti, posebej na tistih področjih, ki so predmet študija na oddelku za slikarstvo. Spoznajo slikarska sredstva in osnovne novomedijske tehnologije.
Študent spozna likovni razvoj moderne umetnosti, njen pomen, kontekst in recepcijo. Na podlagi konkretnih analiz pridobi temeljna znanja iz epistemologije in hermenevtike modernizma. Usposobi se za poznavanje in interpretacijo likovnih umetnin 19. in 20. stoletja, kritično branje in razlaganje umetnostno zgodovinske literature ter oblikovanje inovativnih kritičnih stališč v vrednotenju modernizma. Pridobljeno znanje je sposoben uporabljati v študentskem ateljejskem delu in v povezavah z drugimi teoretičnimi predmeti. Razume ustvarjalne postopke in probleme v moderni umetnosti, kar se neposredno zrcali v celotnem študijskem procesu prvega letnika in v študentovem osebnem razvoju.
Predmet ima namen vpeljati študente prvega letnika v osnove medijske umetnosti ter jih seznaniti s specifičnimi osnovami elektronsko digitalne tehnologije, vendar vseskozi s poudarkom, da ne gre le za tehnološke postopke, ampak za komunikacijsko ustvarjalno razsežnost. Študent spozna osnovne pojme medijske umetnosti in razume osnovne elemente, ki gradijo strukturo video podobe. S pridobljenim znanjem je študent sposoben dekodirati osnovne ideje medijskega dela, izdelati video skript na temo lastnega video portreta in samostojne izvedbe re-montaže že posnetega slikovnega materiala. Študent pridobi tudi vpogled v sam začetek svetovne medijske umetnosti in vzporeden razvoj slovenskega videa.
Obvezni predmeti
Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).
Medijski laboratorij, kjer potekajo vaje iz uporabne sofisticirane tehnologije, je obenem tudi eksperimentalno polje za vse umetniške usmeritve na Akademiji, ki te postopke uporabljajo tudi pri realizaciji slikarskih, kiparskih in grafičnih del. Študent spozna osnove elektronsko digitalnih tehnologij. Nauči se osnov za kodiranje slikovnih znakov in zvočnih informacij. Usposobi se za delo s programsko opremo za končno slikovno obdelavo.
Študent se seznani z osnovnimi značilnostmi informacijske družbe, se spozna s temeljnimi koncepti komuniciranja, ki nastajajo z novimi mediji, in se usposablja za uporabo teoretskega aparata, ki je bistven za prepoznavanje današnjih kulturnih obratov.
Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet.
Študent po uvodu vstopi v raziskovalno polje novih medijev. Poglobljeno se seznanja z elektronsko in digitalno tehnologijo, ki mu omogoča, da v procesu analize in sinteze gradi strukturo video podobe. Istočasno raziskuje tudi raven pogleda, očesa in kader izbranega posnetka. Usposobi se za uporabo snemalnih in montažnih aparatur, spozna procese v snemalnem delu priprave videa in v procesu montaže, nauči se obvladovati ter rokovati z medijskimi vsebinami analogno digitalnih vsebin in rokovati s sofisticiranimi aparaturami. Spozna remontažne postopke novih kontekstov povezav že posnetega materiala – filmov, foto dokumentov in kakršnegakoli vizualnega materiala iz zgodovine umetnosti in ostalih sporočil.
Študent pridobi operativno poznavanje zahtevnejših konceptov stroke ter sposobnost za funkcionalno povezovanje teoretskih in praktičnih spoznanj na ravni aplikacije. Pozna in razume: vlogo likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.
Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).
V medijskem laboratoriju, kjer potekajo vaje iz uporabne sofisticirane tehnologije, je obenem tudi eksperimentalno polje za vse umetniške usmeritve na Akademiji, ki te postopke uporabljajo tudi pri realizaciji slikarskih, kiparskih in grafičnih del. Študent se usposobi za izdelavo enostavnih flash animacij in dobi vpogled v zgodovinski diskurz s primeri iz avantgardnih in neoavantgardnih gibanj 20. stoletja, vse od kubističnih svetlobnih animacij pa do Nam June Paikovih videov in dogodkov skupine Fluxus.
Študent spozna temeljne koncepte in teoretske razprave bistvene za razumevanje kulturnih obratov, ki nastajajo z novimi mediji in novimi tehnologijami. Te zna uporabiti tako pri raziskovanju in kritiškem vrednotenju kot pri ustrezni refleksiji in predstavitvi svojih izdelkov. Razvije smisel za meddisciplinarno sodelovanje in povezovanje, ki je značilno za umetniške prakse v povezavi z novimi znanstvenimi paradigmami (molekularna biologija, genetika, relativnostna teorija, umetna inteligenca).
Študent po uvodu vstopi v raziskovalno polje novih medijev. Poglobljeno se seznanja z elektronsko in digitalno tehnologijo, ki mu omogoča, da v procesu analize in sinteze gradi strukturo video podobe. Istočasno raziskuje tudi raven pogleda, očesa in kader izbranega posnetka. Usposobi se za uporabo snemalnih in montažnih aparatur, spozna procese v snemalnem delu priprave videa in v procesu montaže, nauči se obvladovati ter rokovati z medijskimi vsebinami analogno digitalnih vsebin in rokovati s sofisticiranimi aparaturami. Spozna remontažne postopke novih kontekstov povezav že posnetega materiala – filmov, foto dokumentov in kakršnegakoli vizualnega materiala iz zgodovine umetnosti in ostalih sporočil.
Izbirni predmeti
Študent spozna zmožnosti grafičnega medija in možne aplikacije njegovih značilnih lastnosti v avtonomnih grafičnih delih ali kot dodana matrica v kombinaciji z ostalimi likovnimi mediji. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki ter to prakso v skladu s posebnimi individualnimi izraznimi potrebami prenesti na področje svojega osnovnega delovanja. Po končanem programu je študent sposoben samostojno zasnovati in realizirati grafični list, zna prilagajati različne tehnike svojim konceptom in prezentirati svoja grafična dela na samostojnih razstavah.
Študent spozna temeljna področja ilustracije ter uporabo knjižne ilustracije pri oblikovanju. Sreča se z vsemi osnovnimi sestavinami, ki tvorijo celostni vtis knjižnega organizma. Študent pridobi znanje o pomenu likovne konceptualizacije in materializacije. Spozna posebnosti izraza v ilustratorskih panogah in v oblikovanju nasploh. S pomočjo analize razvoja ilustracije in avtorjev raziskuje pojavne oblike delovanja in jih preverja z lastnim delom. Študent spozna ilustracijo kot vizualizacijo verbalnega, nauči se prepoznavati stile in avtorje skozi zgodovinski razvoj ilustracije. Nauči se razumevanja in uporabe likovne morfologije, zna uporabljati likovno sintakso, načrtovati serije ilustracij in razvijati lasten stil.
Izbirni predmet Risba je namenjen tistim študentom Kiparstva in smeri Video in novi mediji na programu Slikarstva, ki presodijo, da ob svojem osnovnem študiju potrebujejo dodatna znanja in izkušnje iz risarskih in risarsko-načrtovalskih spretnosti in razumevanja ali pa jim dodatne izkušnje iz tega predmeta predstavljajo del njihovih projektov na programu, v katerem študirajo. Študent se nauči načrtovati in pripravljati kiparska ali novomedijska dela s pomočjo risarskih tehnik. Izpopolnjuje sposobnost risarskega upodabljanja plastičnega prostora in sposobnost risarskega eksperimentiranja in dela v izbranih vidikih risbe. Program omogoča boljše razumevanje celostnosti umetniškega dela in pomena njegovega načrtovanja.
Študent pridobi fotografsko znanje in vedenje v navezavi na področje njegovih kreativnih afinitet. Pridobi znanja za tehnološko obvladovanje izbranih tem fotografskega medija in razumevanje fotografske podobe na izbranem področju medija. Spozna tehnologijo fotografije in njena kreativna področja. Specifično področje delovanja znotraj fotografskega medija je izbrano glede na temo, ki jo predloži študent. Po končanem programu študent obvladuje tako teorijo kot prakso posameznih področij fotografskega medija in kritično razume pomen fotografije v javnih medijih in polju umetnosti danes.
Cilji predmeta je študentu, ki ni del programa Kiparstvo, preko izbranega profesorja kiparstva omogočiti kontakt z znanji in praksami s področja kiparstva oziroma sodobnih umetniških praks. Študent se nauči prepoznavanja smiselnosti uporabe kiparskih praks pri svojem delu in izbrati, organizirati ter konstruirati material za materializacijo ideje. Pridobi vedenje in izkušnje s področja opazovanja, konceptualiziranja, konstruiranja in upodabljanja kiparske oblike. Skozi neposredno in praktično snovanje in delo pridobi izkušnje in znanje za razumevanje sočasnih sodobnih umetniških praks in kritično preverjanje umetniških informacij. Sposoben je kontekstualizacije lastnega dela.
Izbirni predmet Risba je namenjen tistim študentom Kiparstva in smeri Video in novi mediji na programu Slikarstva, ki presodijo, da ob svojem osnovnem študiju potrebujejo dodatna znanja in izkušnje iz risarskih in risarsko-načrtovalskih spretnosti in razumevanja ali pa jim dodatne izkušnje iz tega predmeta predstavljajo del njihovih projektov na programu, v katerem študirajo. Študent se nauči načrtovati in pripravljati kiparska ali novomedijska dela s pomočjo risarskih tehnik. Izpopolnjuje sposobnost risarskega upodabljanja plastičnega prostora in sposobnost risarskega eksperimentiranja in dela v izbranih vidikih risbe. Program omogoča boljše razumevanje celostnosti umetniškega dela in pomena njegovega načrtovanja.
Cilji predmeta so v pridobivanju tistih znanj in izkušenj, ki študentu dodatno pomagajo pri doseganju rezultatov v njegovi osnovni usmeritvi/programu, dvigujejo raven načrtovanja lastnih umetniških del in mu omogočajo, da razvija avtonomne vidike, ki jih nudi slikarstvo. Študent spozna osnovne načine in postopke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi), barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve ter se nauči obvladovanja veščin, smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije. Poleg poglobljene ravni poučevanja slikarske problematike, se posveča dodatna mentorska pozornost osebnim nagnjenjem in preferencam študenta pri njegovi kreaciji avtonomnih likovnih del in osebnega izraza.
Razvijanje kaligrafskih veščin: podrobnejše spoznavanje zgodovinskih slogov, tehnik im materialov, pridobivanje spretnosti in razvijanje lastnega kaligrafskega izraza. Razvijanje tipografskih veščin, poznavanje razvoja in tehnik oblikovanja tiskarskih črk. Spoznavanje ustvarjalnih principov in zakonitosti oblikovanja črkovnih vrst. Študent razvija ročne spretnosti, likovno občutljivost in ustvarjalnost v kaligrafiji. Zna uporabljati kaligrafska orodja, materiale in tehnike, razvija občutek in spretnosti pri tipografskem projektiranju črkovnih vrst. Na področju tipografije pa se seznani s teorijo in postopki načrtovanja in oblikovanja črkovnih vrst, s stilnimi značilnostmi posameznih obdobij, z dekorativno in ekspresivno tipografijo, s tipografijo za tekoče besedilo (knjižne tipografije) in pripravo diplomskih projektov.
Obvezni predmeti
Študent se seznani z možnostmi, ki jih nudijo informacijske tehnologije, v zvezi s tem pa tudi z bolj sofisticiranimi večmedijskimi programi. Pridobi razumevanje o razlikah med analognim in digitalnim mišljenjem in pridobi znanje za obvladovanje osnovnih operacij za animacije. Na osnovi znanj se usposablja za realizacijo medijskih projektov in je sposoben reševanja medijsko-tehnoloških in vsebinskih problemov.
Cilj predmeta je študenta, ki je do 3. letnika prejel temeljna znanja o umetnostnih razdobjih, ustvarjalcih in posameznih spomenikih, seznaniti s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi in teoretskimi pristopi, ki so posredovana znanja omogočili. To ga bo pripravilo na zahtevno nalogo pisanja diplomske naloge prve stopnje. Pristopi novejših umetnostnih zgodovin temeljijo na analizi in interpretaciji tako umetniškega dela kot njegovega teoretskega in ideološkega konteksta. Predmet bo študenta usmeril pri odločitvi za enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v 6. semestru, Umetnostno teorijo ali Likovno teorijo.
Pri predmetu so poudarjene umetniške kibernetične prakse in premeščanje medijskih projektov v javno sfero. Študij na tej stopnji je eksperimentalno polje tehno umetnosti in njenih hipertekstualnih povezav ter postavitev avdiologovizij. Obenem študent intenzivneje vstopa v procese nastajanja intermedijske umetnosti in uporabo informacijskih tehnologij. Študent spozna strukture multimedijskih instalacij, osnovno obvladovanje in gradnjo vmesnikov za interaktivne postavitve, možnosti razširitve umetniškega delovanja v javno sfero mesta in interneta kot public art in art net. Sposoben je kritičnega mišljenja pri uporabi novih informacijskih tehnologij v digitalni družbi in zmožen evalvacije lastnega dela.
Študent izpopolnjuje svojo sposobnost izražanja ustvarjalnih zamisli in koncipiranja ter izvajanja umetniških del. S pomočjo konsultacij in mentorstev se usposablja za načrtovanje, izvedbo in zagovor diplomskega dela ter za pisanje diplomske naloge. Pri tem spozna zgradbo strokovnih in znanstvenih besedil, se nauči citiranja po veljavnih standardih in izpopolnjuje sposobnost javne prezentacije svojega umetniškega dela in strokovnih besedil. To mu kasneje pripomore k usposobljenosti za argumentiranje rezultatov lastnega dela v stiku s strokovno in laično javnostjo.
Študent se seznani z možnostmi, ki jih nudijo informacijske tehnologije, v zvezi s tem pa tudi z bolj sofisticiranimi večmedijskimi programi. Nauči se osnov za kreiranje 2D in 3D animacij in je sposoben realizirati video računalniško animacijo. Študent spozna orodja za delo z intermedijskimi vsebinami in pripadajoče sodobne programe. Na osnovi znanj se usposablja za realizacijo medijskih projektov in je sposoben reševanja medijsko-tehnoloških in vsebinskih problemov
Pri predmetu so poudarjene umetniške kibernetične prakse in premeščanje medijskih projektov v javno sfero. Študij na tej stopnji je eksperimentalno polje tehno umetnosti in njenih hipertekstualnih povezav ter postavitev avdiologovizij. Obenem študent intenzivneje vstopa v procese nastajanja intermedijske umetnosti in uporabo informacijskih tehnologij. Študent spozna strukture multimedijskih instalacij, osnovno obvladovanje in gradnjo vmesnikov za interaktivne postavitve, možnosti razširitve umetniškega delovanja v javno sfero mesta in interneta kot public art in art net. Sposoben je kritičnega mišljenja pri uporabi novih informacijskih tehnologij v digitalni družbi in zmožen evalvacije lastnega dela.
Izbirni predmeti
Študent spozna zmožnosti grafičnega medija in možne aplikacije njegovih značilnih lastnosti v avtonomnih grafičnih delih ali kot dodana matrica v kombinaciji z ostalimi likovnimi mediji. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki ter to prakso v skladu s posebnimi individualnimi izraznimi potrebami prenesti na področje svojega osnovnega delovanja. Po končanem programu je študent sposoben samostojno zasnovati in realizirati grafični list, zna prilagajati različne tehnike svojim konceptom in prezentirati svoja grafična dela na samostojnih razstavah.
Študent spozna temeljna področja ilustracije ter uporabo knjižne ilustracije pri oblikovanju. Sreča se z vsemi osnovnimi sestavinami, ki tvorijo celostni vtis knjižnega organizma. Študent pridobi znanje o pomenu likovne konceptualizacije in materializacije. Spozna posebnosti izraza v ilustratorskih panogah in v oblikovanju nasploh. S pomočjo analize razvoja ilustracije in avtorjev raziskuje pojavne oblike delovanja in jih preverja z lastnim delom. Študent spozna ilustracijo kot vizualizacijo verbalnega, nauči se prepoznavati stile in avtorje skozi zgodovinski razvoj ilustracije. Nauči se razumevanja in uporabe likovne morfologije, zna uporabljati likovno sintakso, načrtovati serije ilustracij in razvijati lasten stil.
Cilji predmeta je študentu, ki ni del programa Kiparstvo, preko izbranega profesorja kiparstva omogočiti kontakt z znanji in praksami s področja kiparstva oziroma sodobnih umetniških praks. Študent se nauči prepoznavanja smiselnosti uporabe kiparskih praks pri svojem delu in izbrati, organizirati ter konstruirati material za materializacijo ideje. Pridobi vedenje in izkušnje s področja opazovanja, konceptualiziranja, konstruiranja in upodabljanja kiparske oblike. Skozi neposredno in praktično snovanje in delo pridobi izkušnje in znanje za razumevanje sočasnih sodobnih umetniških praks in kritično preverjanje umetniških informacij. Sposoben je kontekstualizacije lastnega dela.
Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.
Izbirni predmet Risba je namenjen tistim študentom Kiparstva in smeri Video in novi mediji na programu Slikarstva, ki presodijo, da ob svojem osnovnem študiju potrebujejo dodatna znanja in izkušnje iz risarskih in risarsko-načrtovalskih spretnosti in razumevanja ali pa jim dodatne izkušnje iz tega predmeta predstavljajo del njihovih projektov na programu, v katerem študirajo. Študent se nauči načrtovati in pripravljati kiparska ali novomedijska dela s pomočjo risarskih tehnik. Izpopolnjuje sposobnost risarskega upodabljanja plastičnega prostora in sposobnost risarskega eksperimentiranja in dela v izbranih vidikih risbe. Program omogoča boljše razumevanje celostnosti umetniškega dela in pomena njegovega načrtovanja.
Cilji predmeta so v pridobivanju tistih znanj in izkušenj, ki študentu dodatno pomagajo pri doseganju rezultatov v njegovi osnovni usmeritvi/programu, dvigujejo raven načrtovanja lastnih umetniških del in mu omogočajo, da razvija avtonomne vidike, ki jih nudi slikarstvo. Študent spozna osnovne načine in postopke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi), barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve ter se nauči obvladovanja veščin, smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije. Poleg poglobljene ravni poučevanja slikarske problematike, se posveča dodatna mentorska pozornost osebnim nagnjenjem in preferencam študenta pri njegovi kreaciji avtonomnih likovnih del in osebnega izraza.
Študent pridobi zmožnost uporabe osnovnih študij in teorij, aktualnih za kulturo našega časa. Dobi najpomembnejše temeljne informacije o sodobnih teoretskih tokovih (kulturnih študijah, o feministični teoriji, psihoanalizi, fenomenologiji, poststrukturalizmu), razumljenih kot spodbujevalcih sprememb v mišljenju in oblikovanju. To mu pomaga pri razvijanju novih umetniških praks in prostorov delovanja.
Razvijanje kaligrafskih veščin: podrobnejše spoznavanje zgodovinskih slogov, tehnik im materialov, pridobivanje spretnosti in razvijanje lastnega kaligrafskega izraza. Razvijanje tipografskih veščin, poznavanje razvoja in tehnik oblikovanja tiskarskih črk. Spoznavanje ustvarjalnih principov in zakonitosti oblikovanja črkovnih vrst. Študent razvija ročne spretnosti, likovno občutljivost in ustvarjalnost v kaligrafiji. Zna uporabljati kaligrafska orodja, materiale in tehnike, razvija občutek in spretnosti pri tipografskem projektiranju črkovnih vrst. Na področju tipografije pa se seznani s teorijo in postopki načrtovanja in oblikovanja črkovnih vrst, s stilnimi značilnostmi posameznih obdobij, z dekorativno in ekspresivno tipografijo, s tipografijo za tekoče besedilo (knjižne tipografije) in pripravo diplomskih projektov.
Študent pridobi fotografsko znanje in vedenje v navezavi na področje njegovih kreativnih afinitet. Pridobi znanja za tehnološko obvladovanje izbranih tem fotografskega medija in razumevanje fotografske podobe na izbranem področju medija. Spozna tehnologijo fotografije in njena kreativna področja. Specifično področje delovanja znotraj fotografskega medija je izbrano glede na temo, ki jo predloži študent. Po končanem programu študent obvladuje tako teorijo kot prakso posameznih področij fotografskega medija in kritično razume pomen fotografije v javnih medijih in polju umetnosti danes.
Študent pridobi teoretsko refleksijo likovnih oblikotvornih procesov in strategij, ki mu omogoči načrtovanje in zavestno usmerjanje lastne likovne ustvarjalnosti. Nauči se reflektiranega analitičnega in sintetičnega mišljenja in fleksibilne uporabe teoretskih pojmov in znanj v praksi. Spozna pomen praktične uporabe predpostavk in metod formalne likovne analize in hermenevtike, osvoji logiko odnosa med površinsko in globinsko strukturo v likovni artikulaciji ter obvladuje sistemske oblike orientacije v likovnem prostoru. Študent pozna in razume: likovno kompozicijo v njeni sintaktični in semantični ekstenziji; odnos med površinsko in globinsko strukturo v likovni praksi; probleme operiranja z modeli formalne likovne analize. Zna tudi praktično uporabiti bazične modele formalne likovne analize in temeljne hermenevtične metode v likovni praksi.
Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.
Študent pridobi vpogled v analizo temeljnih del M. Heideggerja, W. Benjamina, P. Virilia, V. Fluserja, L. Manovicha in A. Gallowaya s področja filozofije in teorije novih tehnologij. Po končanem programu je študent sposoben pri svojem kreativnem delu uporabljati osnovne študije in teorije, ki so aktualne za kulturo današnjega časa. Pridobi tudi zavedanje o nujnosti povezovanja naravoslovnega in družboslovnega področja ter je seznanjen s teoretskimi paradigmami računalniških iger, svetovnega spleta, digitalnega kina, virtualne arhitekture in hiperteksta.Študent pridobi vpogled v analizo temeljnih del M. Heideggerja, W. Benjamina, P. Virilia, V. Fluserja, L. Manovicha in A. Gallowaya s področja filozofije in teorije novih tehnologij. Po končanem programu je študent sposoben pri svojem kreativnem delu uporabljati osnovne študije in teorije, ki so aktualne za kulturo današnjega časa. Pridobi tudi zavedanje o nujnosti povezovanja naravoslovnega in družboslovnega področja ter je seznanjen s teoretskimi paradigmami računalniških iger, svetovnega spleta, digitalnega kina, virtualne arhitekture in hiperteksta. Študent pridobi vpogled v analizo temeljnih del M. Heideggerja, W. Benjamina, P. Virilia, V. Fluserja, L. Manovicha in A. Gallowaya s področja filozofije in teorije novih tehnologij. Po končanem programu je študent sposoben pri svojem kreativnem delu uporabljati osnovne študije in teorije, ki so aktualne za kulturo današnjega časa. Pridobi tudi zavedanje o nujnosti povezovanja naravoslovnega in družboslovnega področja ter je seznanjen s teoretskimi paradigmami računalniških iger, svetovnega spleta, digitalnega kina, virtualne arhitekture in hiperteksta.
Razvijanje kaligrafskih veščin: podrobnejše spoznavanje zgodovinskih slogov, tehnik im materialov, pridobivanje spretnosti in razvijanje lastnega kaligrafskega izraza. Razvijanje tipografskih veščin, poznavanje razvoja in tehnik oblikovanja tiskarskih črk. Spoznavanje ustvarjalnih principov in zakonitosti oblikovanja črkovnih vrst. Študent razvija ročne spretnosti, likovno občutljivost in ustvarjalnost v kaligrafiji. Zna uporabljati kaligrafska orodja, materiale in tehnike, razvija občutek in spretnosti pri tipografskem projektiranju črkovnih vrst. Na področju tipografije pa se seznani s teorijo in postopki načrtovanja in oblikovanja črkovnih vrst, s stilnimi značilnostmi posameznih obdobij, z dekorativno in ekspresivno tipografijo, s tipografijo za tekoče besedilo (knjižne tipografije) in pripravo diplomskih projektov.
Študent spozna temeljne tekste iz novoveške umetnostne teorije. Sposoben je povezovanja znanj iz filozofije, estetike, literarne teorije, sociologije umetnosti in psihoanalize. Nauči se oblikovanja inovativnih teoretskih stališč in pisanja strokovnih tekstov ter povezovati teoretske modele z ustvarjalno prakso (ateljejsko delo). Spozna ustroj ter pomen kritiškega diskurza o likovni umetnosti od Platona do postmodernizma (Derrida). Na tej podlagi je študent sposoben večplastne analize in kritike kulturnih in umetniških pojavov, teorij in konceptov, pridobljeno znanje pa se zrcali tudi v njegovem splošnem pogledu na svet in umetnost.
URNIK ZA SMER Video in novi mediji
8.00
9.00
10.00
11.00
12.00
13.00
14.00
15.00
16.00
17.00
18.00
19.00
20.00
21.00
PREDMETNIK ZA SMER Slikarstvo
Obvezni predmeti
Študent spozna likovne in tehnološko-tehnične procese grafičnega ustvarjanja in osnovnih elementov za delo v grafiki ter različne vrste uspešnih grafičnih del in razloge za njihovo uspešnost. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki. Ob sočasni teoretični podpori in korekturah se usposobi za realizacijo grafičnega lista. Pri tem razume specifičnosti grafičnega izražanja, fenomen zrcalne podobe v grafiki in funkcijo svetlo- temnih ploskev. Nauči se obvladovanja osnov tehnično-tehnoloških grafičnih postopkov in razumevanja specifičnosti črte v vidnem svetu in na grafični plošči. S pridobljenim znanjem je študent sposoben razločevati koncepte v likovni umetnosti od organizacije fenomenov v naravni legi.
Študent spozna in razume vlogo likovne anatomije v likovni umetnosti in likovni praksi. Pridobi osnove znanja o anatomiji človeškega telesa, obravnavani po sistemskih sklopih. Po končanem programu je študent sposoben reflektiranega analitičnega mišljenja pri razumevanju notranje strukture telesa kot oblike in odnosov do njene zunanjosti, kreativne rabe znanj s področja likovne anatomije v ateljejski praksi in prevajanja anatomske strukture v dvodimenzionalno ritmično strukturiranje prostora. Pridobljeno znanje in sposobnost reflektiranega analitičnega mišljenja kreativno uporabi v praksi, pri načrtovanju in izvedbi likovnega dela, tako v zvrsteh figuralne umetnosti, kot tudi v konceptualnih umetniških praksah, ilustraciji, animiranemu filmu, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev.
Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.
Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.
Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.
Študentje z znanjem in praktičnim uporabljanjem tehnoloških vsebin lažje umeščajo lastna dela v sodobno prakso. Zato najprej pridobijo splošni uvid v pomene rabe tehnoloških postopkov in sredstev v likovni umetnosti, posebej na tistih področjih, ki so predmet študija na oddelku za slikarstvo. Študenti pridobijo vedenje o pahljači tehnoloških pristopov in postopkov, ki se jih uporablja v likovni umetnosti, skozi izvedbo konkretnih seminarskih nalog pa so jim omogočene tudi praktične izkušnje. Spoznajo risarska sredstva, osnove slikarskih sredstev in grafično tehnologijo. Usposobijo se za pravilno rabo tehnoloških sredstev pri izvedbi ateljejskega dela.
Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.
Študent razvije likovno mišljenje, spoznava operativno vlogo prostorskih principov v likovni praksi in spoznava likovne principe, ki ustvarjajo iluzijo tretje razsežnosti na dvodimenzionalni ploskvi. Pridobi osnovna znanja za kreiranje iluzije tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni površini s pomočjo raznovrstnih kombinacij prostorskih ključev. Študent je sposoben reflektirati likovne ustvarjalne postopke in začenja spoznavati notranjo strukturo in proces gradnje likovnega dela. Spozna principe in vedenja, ki so kreativno uporabna v vseh vrstah likovnih praks, tako v slikarstvu, risbi, ilustraciji, animaciji, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev, oblikovanju in restavratorstvu.
Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.
Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.
Študent pridobi znanje o pahljači tehnoloških pristopov in postopkov, ki se jih uporablja v likovni umetnosti (brez kiparstva), ter razumevanje njihovega pomena pri uporabi v ateljejskem delu. Pridobi tudi splošni uvid v pomene rabe tehnoloških postopkov in sredstev v likovni umetnosti, posebej na tistih področjih, ki so predmet študija na oddelku za slikarstvo. Spoznajo slikarska sredstva in osnovne novomedijske tehnologije.
Študent spozna likovni razvoj moderne umetnosti, njen pomen, kontekst in recepcijo. Na podlagi konkretnih analiz pridobi temeljna znanja iz epistemologije in hermenevtike modernizma. Usposobi se za poznavanje in interpretacijo likovnih umetnin 19. in 20. stoletja, kritično branje in razlaganje umetnostno zgodovinske literature ter oblikovanje inovativnih kritičnih stališč v vrednotenju modernizma. Pridobljeno znanje je sposoben uporabljati v študentskem ateljejskem delu in v povezavah z drugimi teoretičnimi predmeti. Razume ustvarjalne postopke in probleme v moderni umetnosti, kar se neposredno zrcali v celotnem študijskem procesu prvega letnika in v študentovem osebnem razvoju.
Predmet ima namen vpeljati študente prvega letnika v osnove medijske umetnosti ter jih seznaniti s specifičnimi osnovami elektronsko digitalne tehnologije, vendar vseskozi s poudarkom, da ne gre le za tehnološke postopke, ampak za komunikacijsko ustvarjalno razsežnost. Študent spozna osnovne pojme medijske umetnosti in razume osnovne elemente, ki gradijo strukturo video podobe. S pridobljenim znanjem je študent sposoben dekodirati osnovne ideje medijskega dela, izdelati video skript na temo lastnega video portreta in samostojne izvedbe re-montaže že posnetega slikovnega materiala. Študent pridobi tudi vpogled v sam začetek svetovne medijske umetnosti in vzporeden razvoj slovenskega videa.
Obvezni predmeti
Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).
Študent spozna različne pristope v obravnavi prostora v moderni in sodobni umetnosti in je usmerjen k analizi in kritični refleksiji teh pristopov. Razume pomen strukturiranja prostora umetnine v odnosu do razstavnega konteksta (t. i. zunanjega prostora). Pridobi znanje za načrtovanje prostorskih kompozicij, za smotrno uporabo različnih optičnih priprav in pripomočkov v likovnem delu. Študent zna praktično uporabiti pridobljeno znanje prostorskih zasnov pri ateljejskem delu: pri risanju in slikanju predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se na dvorazsežni slikovni površini z uporabo znanja prostorskih ključev in projekcij pokažejo tako, da ohranijo vtis o svoji telesnosti, prostorski umeščenosti in proporcionalnosti.
Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.
Študent se nauči obvladovanja teoretičnih in praktičnih znanj s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter njihove uporabe v praksi. Spozna zakonitosti novoveške perspektive in drugih prostorsko-plastičnih modelov, ki so se razvili na podlagi zgodovinskega razvoja slikarstva ter se seznani z možnostmi pristopa k likovni upodobitvi, kjer očitna podobnost med podobo in predmetom upodobitve ni v celoti prisotna oz. je razumljena kot distanca (razlika med podobo in predmetom upodobitve). Nauči se obvladovanja veščin ter smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije oz. razvijanja likovnih upodobitev v smeri poudarjanja razlik med podobo in predmetom upodobitve. Sposoben je prepoznati, izbrati in upodobiti tiste karakteristike vizualnih lastnosti predmeta, ki so podlaga za njihovo vizualno učinkovitost.
V 2. letniku smeri Slikarstvo in Grafika razvija študent dodatno tehnološko znanje in izkušnje. Pridobi dodatno vedenje o tehnikah tradicionalnih zvrsti slikarskega oziroma grafičnega dela, o pigmentih in njihovem razlikovanju po sestavi ter o povezavah med vsakokratno tehnologijo in cilji umetniškega dela. Pri tem se usposobi za eksperimentalno rabo modernih in sodobnih likovnih sredstev in njihovo kombiniranje pri izvedbi v okviru ateljejskega dela in tehnoloških seminarjev. S pridobljenim znanjem in praktičnim uporabljanjem tehnoloških vsebin študent lažje umeščajo lastna dela v sodobno prakso.
Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet.
Študent pridobi operativno poznavanje zahtevnejših konceptov stroke ter sposobnost za funkcionalno povezovanje teoretskih in praktičnih spoznanj na ravni aplikacije. Pozna in razume: vlogo likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.
Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).
Študent se nauči obvladovanja teoretičnih in praktičnih znanj s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter njihove uporabe v praksi. Spozna zakonitosti novoveške perspektive in drugih prostorsko-plastičnih modelov, ki so se razvili na podlagi zgodovinskega razvoja slikarstva ter se seznani z možnostmi pristopa k likovni upodobitvi, kjer očitna podobnost med podobo in predmetom upodobitve ni v celoti prisotna oz. je razumljena kot distanca (razlika med podobo in predmetom upodobitve). Nauči se obvladovanja veščin ter smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije oz. razvijanja likovnih upodobitev v smeri poudarjanja razlik med podobo in predmetom upodobitve. Sposoben je prepoznati, izbrati in upodobiti tiste karakteristike vizualnih lastnosti predmeta, ki so podlaga za njihovo vizualno učinkovitost.
Izbirni predmeti
Študent pridobi fotografsko znanje in vedenje v navezavi na področje njegovih kreativnih afinitet. Pridobi znanja za tehnološko obvladovanje izbranih tem fotografskega medija in razumevanje fotografske podobe na izbranem področju medija. Spozna tehnologijo fotografije in njena kreativna področja. Specifično področje delovanja znotraj fotografskega medija je izbrano glede na temo, ki jo predloži študent. Po končanem programu študent obvladuje tako teorijo kot prakso posameznih področij fotografskega medija in kritično razume pomen fotografije v javnih medijih in polju umetnosti danes.
Študent spozna zmožnosti grafičnega medija in možne aplikacije njegovih značilnih lastnosti v avtonomnih grafičnih delih ali kot dodana matrica v kombinaciji z ostalimi likovnimi mediji. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki ter to prakso v skladu s posebnimi individualnimi izraznimi potrebami prenesti na področje svojega osnovnega delovanja. Po končanem programu je študent sposoben samostojno zasnovati in realizirati grafični list, zna prilagajati različne tehnike svojim konceptom in prezentirati svoja grafična dela na samostojnih razstavah.
Cilji predmeta je študentu, ki ni del programa Kiparstvo, preko izbranega profesorja kiparstva omogočiti kontakt z znanji in praksami s področja kiparstva oziroma sodobnih umetniških praks. Študent se nauči prepoznavanja smiselnosti uporabe kiparskih praks pri svojem delu in izbrati, organizirati ter konstruirati material za materializacijo ideje. Pridobi vedenje in izkušnje s področja opazovanja, konceptualiziranja, konstruiranja in upodabljanja kiparske oblike. Skozi neposredno in praktično snovanje in delo pridobi izkušnje in znanje za razumevanje sočasnih sodobnih umetniških praks in kritično preverjanje umetniških informacij. Sposoben je kontekstualizacije lastnega dela.
Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.
Študent pridobi osnovna znanja video skripta, video dramaturgije, veščin snemanja in elektronsko digitalne montaže in sposobnost realizacije lastnega video dela in video spota ter enostavne flash animacije. Pridobi tudi poglobljena znanja s področja medijskega ustvarjanja, ki mu omogočajo 2D in 3D računalniško animacijo, net video, VIDEO DJ interaktivne instalacije ter medijske akcije v javnem prostoru. Nauči se zajemanja panoramskih posnetkov s programom avto fotostich ter 3D skeniranja prostora za interaktivno vstopanje v podobo. Študent pridobi znanje o ustvarjanju medijskega dela od koncepta do realizacije.
Obvezni predmeti
Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.
V 3. letniku študija študent že v tolikšni meri obvladuje problematiko risbe in njene integriranosti v druge načine likovnega izražanja, da lahko avtonomno razvija tiste njene vidike, ki jih potrebuje pri slikarskem, grafičnem, kiparskem in drugih vrstah dela, hkrati pa lahko sprosti lastne značajske potenciale in nagnjenja. Študent pozna multifunkcionalnost risbe kot izraznega sredstva (risba kot avtonomno delo, študijska risba, risba v funkciji načrtovanja kompozicije in projekta, risba kot skica za kompleksnejše delo in kot eksperiment ter risba kot žanr pri ilustraciji, animaciji, stripu in podobno). Sposoben je kreativnega razvijanja risbe kot medija, risarskega abstrahiranja oblik in s tem povezanega razvijanja pojmovnega mišljenja.
Poleg poglobljene ravni poučevanja slikarske problematike, se v tem letniku posveča dodatna mentorska pozornost osebnim nagnjenjem in preferencam študentov pri njihovi kreaciji avtonomnih likovnih del in osebnega izraza. Študent pridobi izkušnjo razlikovanja in primerjave zgodovinskih slogovnih sprememb, ki se nanašajo na koncept slikovne ploskve kot pokončne površine, v katero vstopamo s svojim telesnim križem. Spozna tehnike kolaža (dekolaža), asemblaža in (foto)montaže, ki temeljijo na vzpostavljanju razlik kot pogoju celote ter se posveča raziskovanju in razumevanju modernistične in postmodernistične umetnosti. V okviru rednega ateljejskega študija pripravi študent dela za uspešno opravljanje diplome na BA stopnji.
Cilj predmeta je študenta, ki je do 3. letnika prejel temeljna znanja o umetnostnih razdobjih, ustvarjalcih in posameznih spomenikih, seznaniti s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi in teoretskimi pristopi, ki so posredovana znanja omogočili. To ga bo pripravilo na zahtevno nalogo pisanja diplomske naloge prve stopnje. Pristopi novejših umetnostnih zgodovin temeljijo na analizi in interpretaciji tako umetniškega dela kot njegovega teoretskega in ideološkega konteksta. Predmet bo študenta usmeril pri odločitvi za enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v 6. semestru, Umetnostno teorijo ali Likovno teorijo.
Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.
V 3. letniku študija študent že v tolikšni meri obvladuje problematiko risbe in njene integriranosti v druge načine likovnega izražanja, da lahko avtonomno razvija tiste njene vidike, ki jih potrebuje pri slikarskem, grafičnem, kiparskem in drugih vrstah dela, hkrati pa lahko sprosti lastne značajske potenciale in nagnjenja. Študent pozna multifunkcionalnost risbe kot izraznega sredstva (risba kot avtonomno delo, študijska risba, risba v funkciji načrtovanja kompozicije in projekta, risba kot skica za kompleksnejše delo in kot eksperiment ter risba kot žanr pri ilustraciji, animaciji, stripu in podobno). Sposoben je kreativnega razvijanja risbe kot medija, risarskega abstrahiranja oblik in s tem povezanega razvijanja pojmovnega mišljenja.
Poleg poglobljene ravni poučevanja slikarske problematike, se v tem letniku posveča dodatna mentorska pozornost osebnim nagnjenjem in preferencam študentov pri njihovi kreaciji avtonomnih likovnih del in osebnega izraza. Študent pridobi izkušnjo razlikovanja in primerjave zgodovinskih slogovnih sprememb, ki se nanašajo na koncept slikovne ploskve kot pokončne površine, v katero vstopamo s svojim telesnim križem. Spozna tehnike kolaža (dekolaža), asemblaža in (foto)montaže, ki temeljijo na vzpostavljanju razlik kot pogoju celote ter se posveča raziskovanju in razumevanju modernistične in postmodernistične umetnosti. V okviru rednega ateljejskega študija pripravi študent dela za uspešno opravljanje diplome na BA stopnji.
Izbirni predmeti
Študent spozna temeljna področja ilustracije ter uporabo knjižne ilustracije pri oblikovanju. Sreča se z vsemi osnovnimi sestavinami, ki tvorijo celostni vtis knjižnega organizma. Študent pridobi znanje o pomenu likovne konceptualizacije in materializacije. Spozna posebnosti izraza v ilustratorskih panogah in v oblikovanju nasploh. S pomočjo analize razvoja ilustracije in avtorjev raziskuje pojavne oblike delovanja in jih preverja z lastnim delom. Študent spozna ilustracijo kot vizualizacijo verbalnega, nauči se prepoznavati stile in avtorje skozi zgodovinski razvoj ilustracije. Nauči se razumevanja in uporabe likovne morfologije, zna uporabljati likovno sintakso, načrtovati serije ilustracij in razvijati lasten stil.
Cilji predmeta je študentu, ki ni del programa Kiparstvo, preko izbranega profesorja kiparstva omogočiti kontakt z znanji in praksami s področja kiparstva oziroma sodobnih umetniških praks. Študent se nauči prepoznavanja smiselnosti uporabe kiparskih praks pri svojem delu in izbrati, organizirati ter konstruirati material za materializacijo ideje. Pridobi vedenje in izkušnje s področja opazovanja, konceptualiziranja, konstruiranja in upodabljanja kiparske oblike. Skozi neposredno in praktično snovanje in delo pridobi izkušnje in znanje za razumevanje sočasnih sodobnih umetniških praks in kritično preverjanje umetniških informacij. Sposoben je kontekstualizacije lastnega dela.
Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.
Študent pridobi osnovna znanja video skripta, video dramaturgije, veščin snemanja in elektronsko digitalne montaže in sposobnost realizacije lastnega video dela in video spota ter enostavne flash animacije. Pridobi tudi poglobljena znanja s področja medijskega ustvarjanja, ki mu omogočajo 2D in 3D računalniško animacijo, net video, VIDEO DJ interaktivne instalacije ter medijske akcije v javnem prostoru. Nauči se zajemanja panoramskih posnetkov s programom avto fotostich ter 3D skeniranja prostora za interaktivno vstopanje v podobo. Študent pridobi znanje o ustvarjanju medijskega dela od koncepta do realizacije.
Študent pridobi fotografsko znanje in vedenje v navezavi na področje njegovih kreativnih afinitet. Pridobi znanja za tehnološko obvladovanje izbranih tem fotografskega medija in razumevanje fotografske podobe na izbranem področju medija. Spozna tehnologijo fotografije in njena kreativna področja. Specifično področje delovanja znotraj fotografskega medija je izbrano glede na temo, ki jo predloži študent. Po končanem programu študent obvladuje tako teorijo kot prakso posameznih področij fotografskega medija in kritično razume pomen fotografije v javnih medijih in polju umetnosti danes.
Študent spozna zmožnosti grafičnega medija in možne aplikacije njegovih značilnih lastnosti v avtonomnih grafičnih delih ali kot dodana matrica v kombinaciji z ostalimi likovnimi mediji. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki ter to prakso v skladu s posebnimi individualnimi izraznimi potrebami prenesti na področje svojega osnovnega delovanja. Po končanem programu je študent sposoben samostojno zasnovati in realizirati grafični list, zna prilagajati različne tehnike svojim konceptom in prezentirati svoja grafična dela na samostojnih razstavah.
Študent pridobi teoretsko refleksijo likovnih oblikotvornih procesov in strategij, ki mu omogoči načrtovanje in zavestno usmerjanje lastne likovne ustvarjalnosti. Nauči se reflektiranega analitičnega in sintetičnega mišljenja in fleksibilne uporabe teoretskih pojmov in znanj v praksi. Spozna pomen praktične uporabe predpostavk in metod formalne likovne analize in hermenevtike, osvoji logiko odnosa med površinsko in globinsko strukturo v likovni artikulaciji ter obvladuje sistemske oblike orientacije v likovnem prostoru. Študent pozna in razume: likovno kompozicijo v njeni sintaktični in semantični ekstenziji; odnos med površinsko in globinsko strukturo v likovni praksi; probleme operiranja z modeli formalne likovne analize. Zna tudi praktično uporabiti bazične modele formalne likovne analize in temeljne hermenevtične metode v likovni praksi.
Študent spozna temeljne tekste iz novoveške umetnostne teorije. Sposoben je povezovanja znanj iz filozofije, estetike, literarne teorije, sociologije umetnosti in psihoanalize. Nauči se oblikovanja inovativnih teoretskih stališč in pisanja strokovnih tekstov ter povezovati teoretske modele z ustvarjalno prakso (ateljejsko delo). Spozna ustroj ter pomen kritiškega diskurza o likovni umetnosti od Platona do postmodernizma (Derrida). Na tej podlagi je študent sposoben večplastne analize in kritike kulturnih in umetniških pojavov, teorij in konceptov, pridobljeno znanje pa se zrcali tudi v njegovem splošnem pogledu na svet in umetnost.
8.00
9.00
10.00
11.00
12.00
13.00
14.00
15.00
16.00
17.00
18.00
19.00
20.00
21.00
Zonguldak Escort
Ktahya Escort
ankr Escort
Quali sono i segreti per avere una buona salute sessuale durante linvecchiamento? In realt le vitamine giocano un ruolo essenziale anche nel desiderio cialis senza la ricetta sessuale e nei casi di mancanza di libido. pensa a quanto diventi intrattabile ogni volta che stress e stanchezza hanno la meglio. es., depressione, ansia, Comprare Megalis Online Senza Ricetta stress, problemi di relazione) e/o esperienze insoddisfacenti (per esempio, a causa della mancanza di competenze sessuali o di scarsa comunicazione dei osu comprare levitra bisogni). Nel corso della storia, il cioccolato stato simbolo del desiderio, non solo a causa del suo gusto delizioso, ma per il suo potere di migliorare il viagra kamagra prezzo piacere sessuale. Esistono dei preservativi aromatizzati creati proprio per la fellatio: Ma ci sono ben altri modi per mostrare al vostro partner che cos' che vi eccita.
La thrapie par ondes de choc (low intensity ESWT) a ventuellement une indication pour lamlioration de la acheter clomid en ligne fonction rectile chez les patients avec dysfonction rectile. Avoir un petit pnis peut devenir un vritable acheter clomid pharmacie handicap. Un homme excit prsente une rection, et cest visible ; une femme dans le mme tat prouve des acheter cialis prix sensations dans le secret de son ventre, et cela passe inaperu. Parmi tous les changements sexuels physiologiques kamagra en ligne pas cher prvisibles et normaux, le principal et le plus traumatisant pour lhomme est certes la baisse de la spontanit de ses rections.
En effet, grce aux progrs techniques raliss dans les domaines des sciences de la vie et de la mdecine, les hpitaux gnrent pharmacie en ligne levitra et conservent quotidiennement dinnombrables donnes personnelles. La figure ci-dessous rsume cette analyse, avec classement en 3 levitra prix en france catgories des tudes en fonction de leurs risques de biais (faible, modr et lev) et risques relatifs correspondants: En viagra en pharmacie prix agissant sur la pompe, lutilisateur gonfle de liquide les cylindres placs dans les corps caverneux provoquant ainsi lrection. Le achat viagra professional troisime cylindre contient lurtre, le tube par lequel passent lurine et ljaculat, stend le long de la face infrieure du pnis.
Se davvero avessimo un istinto sessuale, significherebbe che sentiremmo il bisogno di sesso allo stesso modo in cui sentiamo il bisogno di cibo, di sonno o di vestiti caldi. Per questo prezzo cialis da 10 mg motivo, importante fare autocritica, analizzare le possibili cause dellinappetenza sessuale e risolverla con rimedi e tecniche naturali. dopo lamplesso avrete smaltito la coppa di levitra 20 mg costo fragole con panna a cui non avete saputo resistere! Oggi suggerisce Oliverio Ferraris ci sono molti libri per bambini che spiegano e illustrano com fatto il corpo umano, comprare cialis soft senza ricetta italia come sono gli organi sessuali, come avviene la riproduzione sessuale, ecc. Il grosso problema che lansia da prestazione sessuale si lega facilmente a tutte le altre disfunzione acquistare cialis generico in farmacia sessuali. Questo atteggiamento secondo psicologi a Torino contribuisce a confondere le idee dei bambini e ad incrementare la convinzione che del sesso non bisogna parlare e non bisogna saperne troppo.
Le persone che fanno uso di alcol, nicotina e cocaina hanno frequentemente problemi di erezione. se la dieta scorretta le prestazioni sotto le lenzuola calano. Agli uomini consiglia Generic Viagra Prezzo Farmacia Italia di aiutare nei lavori di casa in modo che le donne, a letto, non siano dopo cos stanche. Con queste compresse sarai pi eccitato, il tuo desiderio sessuale sar molto pi alto ed il acquistare propecia on line sesso ti piacer di pi. Questo allegro turn over nemaspermico porta luomo ad avere nel proprio eiaculato spermatozoi sempre pi giovani, vale a dire, sebbene numericamente acquistare propecia minori, con DNA sempre meno danneggiato e quindi meglio utilizzabile durante la fecondazione. Oltreoceano, invece, gli Aztechi attribuivano al cioccolato (il cibo degli Dei) viagra basso prezzo propriet atte a risvegliare lappetito e il vigore sessuale. problemi sesso piu comuni secondo esperti - Gli esperti hanno individuato i problemi pi comuni nella vita sessuale delle coppie.
