Univerzitetni študijski program prve stopnje Kiparstvo je interdisciplinaren umetniški študij. Študij daje študentom možnost, da se oblikujejo v široko in razgledano osebnost. Študent kiparstva v procesu učenja in ustvarjanja raziskuje, spoznava ter združuje in povezuje široko teoretsko znanje; spoznava in kombinira idejne/konceptualne in praktične/materialne/tehnične postopke.
S spoznavanjem preteklega in sodobnega ter z razvijanjem lastnega kiparskega jezika te študij navaja k radovednosti in analizi, h kontekstualizaciji in k raziskovanju ter odkrivanju različnih vsebin, oblik in postopkov. Sočasno se na teoretski in praktični, formalni, materialni in konceptualni ravni soočaš s kompleksno povezanostjo materialnih, vsebinskih, oblikovnih, ontoloških in imaginarnih plasti ter družbenih pogojev kiparske oblike in njene percepcije. Program temelji na individualnem delu študenta in nalogah ali projektih, ki spodbujajo refleksijo in analizo, eksperiment ter razvoj kiparskih oblik in postopkov tudi prek znanih ali obstoječih rešitev in konvencij.
Splošni podatki o študiju
IME: Kiparstvo
STOPNJA: univerzitetni študijski program prve stopnje
TRAJANJE: 3 leta (6 semestrov); skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS
SMERI: program nima smeri
STROKOVNI NASLOV: diplomirana kiparka (UN) oziroma diplomirani kipar (UN)
OKRAJŠAVA: dipl. kip. (UN)
ZBORNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Katere pogoje moram izpolnjevati za vpis
V program se lahko vpiše:
- kdor je opravil maturo;
- kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
- kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti, ki poteka in se ocenjuje po Pravilniku o preizkusu nadarjenosti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter pravilih Vpisne komisije Univerze v Ljubljani, objavljenih v vsakokratnem letnem Razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Kako se vpišem
- S študijskim programom se seznaniš na informativnem dnevu in dogodku Informativa.
- Svoje znanje preveriš oziroma dopolniš na tečajih, ki jih organiziramo v poletnem semestru.
- Postopek prijave je objavljen v razpisu za vpis na študijski program. Razpis za vpis je objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva in ALUO.
- Po uspešni prijavi te obvestimo o pristopu k prvemu delu preizkusa nadarjenosti.
- Za prvi del preizkusa nadarjenosti oddaš mapo s svojimi deli (podrobna navodila o številu, vsebini del so objavljena v besedilu razpisa in na spletni strani ALUO).
- Če je tvoja mapa pozitivno ocenjena, opravljaš drugi del preizkusa posebne nadarjenosti, ki poteka v zadnjih dneh junija oz. začetku julija.
- O rezultatu drugega dela preizkusa te obvesti ALUO.
- Po rezultatih mature prejmeš sklep o sprejemu na študijski program.
- Vpis na ALUO poteka elektronsko v začetku avgusta; o vpisu boš prejel obvestilo referata za dodiplomski študij.
Jože Barši (1955) je diplomiral na FAGG (arhitektura) pri prof. Edvardu Ravnikarju in na ALUO (kiparstvo), kjer je opravil tudi specialko. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del,…
Več
Metod Frlic se je rodil leta 1965. Leta 1988 je diplomiral iz kiparstva pri prof. Luju Vodopivcu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študij je nadaljeval na specialki ALU…
Več
Šolanje: Akademija likovnih umjetnosti, Zagreb in Akademija za likovno umetnost, Ljubljana; gostujoči umetnik (“visiting artists”) na SFAI, San Francisco Art Institute. Med leti 1984-1995 deloval v umetniški skupini Veš slikar…
Več
Matjaž Počivavšek se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Diplomiral je na ALU v Ljubljani (1978), kjer je tudi dokončal kiparsko specialko (1980). Podiplomski študij je nadaljeval na New York…
Več
Smer: Dodiplomski študijski program
Univerzitetni študijski program prve stopnje Kiparstvo je interdisciplinaren umetniški študij. Študij daje študentom možnost, da se oblikujejo v široko in razgledano osebnost. Študent kiparstva v procesu učenja in ustvarjanja raziskuje, spoznava ter združuje in povezuje široko teoretsko znanje; spoznava in kombinira idejne/konceptualne in praktične/materialne/tehnične postopke.
S spoznavanjem preteklega in sodobnega ter z razvijanjem lastnega kiparskega jezika te študij navaja k radovednosti in analizi, h kontekstualizaciji in k raziskovanju ter odkrivanju različnih vsebin, oblik in postopkov. Sočasno se na teoretski in praktični, formalni, materialni in konceptualni ravni soočaš s kompleksno povezanostjo materialnih, vsebinskih, oblikovnih, ontoloških in imaginarnih plasti ter družbenih pogojev kiparske oblike in njene percepcije. Program temelji na individualnem delu študenta in nalogah ali projektih, ki spodbujajo refleksijo in analizo, eksperiment ter razvoj kiparskih oblik in postopkov tudi prek znanih ali obstoječih rešitev in konvencij.
PREDMETNIK ZA Dodiplomski študijski program
Obvezni predmeti
Študent spozna likovne in tehnološko-tehnične procese grafičnega ustvarjanja in osnovnih elementov za delo v grafiki ter različne vrste uspešnih grafičnih del in razloge za njihovo uspešnost. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki. Ob sočasni teoretični podpori in korekturah se usposobi za realizacijo grafičnega lista. Pri tem razume specifičnosti grafičnega izražanja, fenomen zrcalne podobe v grafiki in funkcijo svetlo- temnih ploskev. Nauči se obvladovanja osnov tehnično-tehnoloških grafičnih postopkov in razumevanja specifičnosti črte v vidnem svetu in na grafični plošči. S pridobljenim znanjem je študent sposoben razločevati koncepte v likovni umetnosti od organizacije fenomenov v naravni legi.
Predmet razvija sposobnost uporabe različnih materialov in tehnik pri kiparskem kreativnem delu, kar pomeni, da študent osvoji teoretične osnove in praktično delo z različnimi kiparskimi materiali. Razvije znanje in občutek za postopnost, logiko in faznost pri delu ter različne načine aplikativnega načrtovanja dela in strateškega mišljenja. Študent pridobi znanje o pravilni izbiri in uporabi tehnik dela ter izbiri ustreznega materiala pri ateljejskem delu. To se dosega skozi praktične izkušnje in aplikacije pri delu z osnovnimi kiparskimi materiali in tehničnimi pripomočki pri delu z njimi.
Namen predmeta je spoznavanje in neposredno obvladovanje tretje dimenzije, oblike, volumna. Študent pridobi bistveno znanje, temeljne in ključne informacije o kiparstvu, osnovne in praktične delovne izkušnje z raznovrstnimi kiparskimi materiali. Spozna široko paleto tako klasičnih kot tudi modernističnih znanj in veščin kiparskega medija, kjer je človeško telo prvi in osnovni motiv za kiparja, telo pa je kraj, izvor dojemanja in hkrati objekt percepcije. Nauči se prepoznavati različne kiparske oblikovno-vizualne tehnike in materiale (relief, kip, podstavek, javni kip, prostorske postavitve, instalacije); razvija sposobnosti za opazovanje, prepoznavanje in oblikovanje v materialu, snovi, pri čemer se spodbuja raba različnih kiparskih materialov, tradicionalnih in sodobnih (tradicionalni: glina, les, mavec, kamen, železo, baker, bron; sodobni: aluminij, umetne mase, smole, industrijski in »readymade« materiali, žica, vrvica, kavčuk, neon in tudi živi organski materiali in rastline, žima, mast, sladkor, čokolada …).
Študent spozna in razume vlogo likovne anatomije v likovni umetnosti in likovni praksi. Pridobi osnove znanja o anatomiji človeškega telesa, obravnavani po sistemskih sklopih. Po končanem programu je študent sposoben reflektiranega analitičnega mišljenja pri razumevanju notranje strukture telesa kot oblike in odnosov do njene zunanjosti, kreativne rabe znanj s področja likovne anatomije v ateljejski praksi in prevajanja anatomske strukture v dvodimenzionalno ritmično strukturiranje prostora. Pridobljeno znanje in sposobnost reflektiranega analitičnega mišljenja kreativno uporabi v praksi, pri načrtovanju in izvedbi likovnega dela, tako v zvrsteh figuralne umetnosti, kot tudi v konceptualnih umetniških praksah, ilustraciji, animiranemu filmu, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev.
Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.
Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.
Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.
Predmet v drugem semestru razvija globlje in širše razumevanje in boljše poznavanje kiparskih materialov in tehnik ter zmožnost izbire in praktične aplikativnosti pri idejnih odločitvah v ateljejskem delu. Razvija praktično sposobnost uporabe materialov in tehnik v samostojnem kreativnem delu ter tudi zmožnost reflektiranja narejenega torej analize uporabnosti in učinkovitosti materialov in tehnik.
Namen predmeta je spoznavanje in neposredno obvladovanje tretje dimenzije, oblike, volumna. Študent pridobi bistveno znanje, temeljne in ključne informacije o kiparstvu, osnovne in praktične delovne izkušnje z raznovrstnimi kiparskimi materiali. Spozna široko paleto tako klasičnih kot tudi modernističnih znanj in veščin kiparskega medija, kjer je človeško telo prvi in osnovni motiv za kiparja, telo pa je kraj, izvor dojemanja in hkrati objekt percepcije. Nauči se prepoznavati različne kiparske oblikovno-vizualne tehnike in materiale (relief, kip, podstavek, javni kip, prostorske postavitve, instalacije); razvija sposobnosti za opazovanje, prepoznavanje in oblikovanje v materialu, snovi, pri čemer se spodbuja raba različnih kiparskih materialov, tradicionalnih in sodobnih (tradicionalni: glina, les, mavec, kamen, železo, baker, bron; sodobni: aluminij, umetne mase, smole, industrijski in »readymade« materiali, žica, vrvica, kavčuk, neon in tudi živi organski materiali in rastline, žima, mast, sladkor, čokolada …).
Študent razvije likovno mišljenje, spoznava operativno vlogo prostorskih principov v likovni praksi in spoznava likovne principe, ki ustvarjajo iluzijo tretje razsežnosti na dvodimenzionalni ploskvi. Pridobi osnovna znanja za kreiranje iluzije tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni površini s pomočjo raznovrstnih kombinacij prostorskih ključev. Študent je sposoben reflektirati likovne ustvarjalne postopke in začenja spoznavati notranjo strukturo in proces gradnje likovnega dela. Spozna principe in vedenja, ki so kreativno uporabna v vseh vrstah likovnih praks, tako v slikarstvu, risbi, ilustraciji, animaciji, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev, oblikovanju in restavratorstvu.
Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.
Študent spozna likovni razvoj moderne umetnosti, njen pomen, kontekst in recepcijo. Na podlagi konkretnih analiz pridobi temeljna znanja iz epistemologije in hermenevtike modernizma. Usposobi se za poznavanje in interpretacijo likovnih umetnin 19. in 20. stoletja, kritično branje in razlaganje umetnostno zgodovinske literature ter oblikovanje inovativnih kritičnih stališč v vrednotenju modernizma. Pridobljeno znanje je sposoben uporabljati v študentskem ateljejskem delu in v povezavah z drugimi teoretičnimi predmeti. Razume ustvarjalne postopke in probleme v moderni umetnosti, kar se neposredno zrcali v celotnem študijskem procesu prvega letnika in v študentovem osebnem razvoju.
Predmet ima namen vpeljati študente prvega letnika v osnove medijske umetnosti ter jih seznaniti s specifičnimi osnovami elektronsko digitalne tehnologije, vendar vseskozi s poudarkom, da ne gre le za tehnološke postopke, ampak za komunikacijsko ustvarjalno razsežnost. Študent spozna osnovne pojme medijske umetnosti in razume osnovne elemente, ki gradijo strukturo video podobe. S pridobljenim znanjem je študent sposoben dekodirati osnovne ideje medijskega dela, izdelati video skript na temo lastnega video portreta in samostojne izvedbe re-montaže že posnetega slikovnega materiala. Študent pridobi tudi vpogled v sam začetek svetovne medijske umetnosti in vzporeden razvoj slovenskega videa.
Obvezni predmeti
Študent s teoretičnim znanjem in praktično uporabo tehnoloških vsebin lažje umešča lastna dela v kiparsko prakso. Zato razvija uvid v različne rabe tehnoloških postopkov in sredstev v kiparstvu in likovni umetnosti. Študent pridobi novo znanje o tehnoloških postopkih in pristopih, ki se uporabljajo v kiparstvu. Spozna sredstva in tehnologije ter se usposobi za njihovo pravilno uporabo pri izvedbi ateljejskega dela. Študent osvoji osnove dela z bronom, kovinami in kamnom. Spozna pravilno uporabo tehnik dela ter ustrezno izbira materiale s strateškim načrtovanjem dela – zlasti pri klesanju kamna in ulivanju brona. Sposoben je pravega izbora kovin in/ali uspešne kombinacije kovin ter njihove aplikacije v konkretni kiparski praksi. Upošteva zakonitosti materialov in tehnik, ki neposredno ali posredno vplivajo na izpeljavo ideje oz. njeno materializacijo.
Študent spoznava kiparstvo skozi ateljejsko prakso in uporabo materialov. Spoznava temeljne pojme in njihovo praktično uporabo v kiparstvu. Obravnava predvsem obdobje zgodnjega modernizma, ki je prehod in presečišče po eni strani še klasičnega dela z modelom in mimetičnega »odslikovanja« človeškega telesa. Po drugi strani pa že temelji na modernem dojemanju kiparskega medija kot avtonomne ustvarjalne prakse, ki govori skozi kiparski material, kiparsko obliko, ki je lahko kip kot telo, predmet, objekt ali prostorska situacija. Študent obvladuje in manipulira kiparski material pri vse bolj kompleksnem formiranju tretje dimenzije, oblike, volumna in prostora. Sooči se z dejstvom, da obstaja tudi drugi način ustvarjanja kiparske forme, kjer je človek podoben materialu (odnos material – človeška podoba) ali pa je kip lahko samostojna, avtonomna forma.
Študent pridobi operativno poznavanje zahtevnejših konceptov stroke ter sposobnost za funkcionalno povezovanje teoretskih in praktičnih spoznanj na ravni aplikacije. Pozna in razume: vlogo likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.
Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).
Študent spozna različne pristope v obravnavi prostora v moderni in sodobni umetnosti in je usmerjen k analizi in kritični refleksiji teh pristopov. Razume pomen strukturiranja prostora umetnine v odnosu do razstavnega konteksta (t. i. zunanjega prostora). Pridobi znanje za načrtovanje prostorskih kompozicij, za smotrno uporabo različnih optičnih priprav in pripomočkov v likovnem delu. Študent zna praktično uporabiti pridobljeno znanje prostorskih zasnov pri ateljejskem delu: pri risanju in slikanju predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se na dvorazsežni slikovni površini z uporabo znanja prostorskih ključev in projekcij pokažejo tako, da ohranijo vtis o svoji telesnosti, prostorski umeščenosti in proporcionalnosti.
Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.
Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet.
Študent dodatno razvija tehnološko znanje in praktične izkušnje. Pridobi poglobljeno znanje o materialu (bron, kovine in kamen), njihovem razlikovanju po sestavi ter o povezavah med materiali in tehnologijo in cilji umetniškega dela. Pri tem se sčasoma usposobi tudi za eksperimentalno rabo materialov in tehnologij ter njihovo kombiniranje pri izvedbi v okviru ateljejskega dela in tehnoloških seminarjev. Praktična in aplikativna uporaba znanja za dosego ciljev pri kreativnem delu. S pridobljenim znanjem in praktičnim uporabljanjem tehnoloških vsebin študent bolje in lažje umešča lastno delo v sodobno umetniško prakso.
Študent spoznava kiparstvo skozi ateljejsko prakso in uporabo materialov. Spoznava temeljne pojme in njihovo praktično uporabo v kiparstvu. Obravnava predvsem obdobje zgodnjega modernizma, ki je prehod in presečišče po eni strani še klasičnega dela z modelom in mimetičnega »odslikovanja« človeškega telesa. Po drugi strani pa že temelji na modernem dojemanju kiparskega medija kot avtonomne ustvarjalne prakse, ki govori skozi kiparski material, kiparsko obliko, ki je lahko kip kot telo, predmet, objekt ali prostorska situacija. Študent obvladuje in manipulira kiparski material pri vse bolj kompleksnem formiranju tretje dimenzije, oblike, volumna in prostora. Sooči se z dejstvom, da obstaja tudi drugi način ustvarjanja kiparske forme, kjer je človek podoben materialu (odnos material – človeška podoba) ali pa je kip lahko samostojna, avtonomna forma.
Študent pridobi operativno poznavanje zahtevnejših konceptov stroke ter sposobnost za funkcionalno povezovanje teoretskih in praktičnih spoznanj na ravni aplikacije. Pozna in razume: vlogo likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.
Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).
V 3. letniku študija študent že v tolikšni meri obvladuje problematiko risbe in njene integriranosti v druge načine likovnega izražanja, da lahko avtonomno razvija tiste njene vidike, ki jih potrebuje pri slikarskem, grafičnem, kiparskem in drugih vrstah dela, hkrati pa lahko sprosti lastne značajske potenciale in nagnjenja. Študent pozna multifunkcionalnost risbe kot izraznega sredstva (risba kot avtonomno delo, študijska risba, risba v funkciji načrtovanja kompozicije in projekta, risba kot skica za kompleksnejše delo in kot eksperiment ter risba kot žanr pri ilustraciji, animaciji, stripu in podobno). Sposoben je kreativnega razvijanja risbe kot medija, risarskega abstrahiranja oblik in s tem povezanega razvijanja pojmovnega mišljenja.
Izbirni predmeti
Študent pridobi fotografsko znanje in vedenje v navezavi na področje njegovih kreativnih afinitet. Pridobi znanja za tehnološko obvladovanje izbranih tem fotografskega medija in razumevanje fotografske podobe na izbranem področju medija. Spozna tehnologijo fotografije in njena kreativna področja. Specifično področje delovanja znotraj fotografskega medija je izbrano glede na temo, ki jo predloži študent. Po končanem programu študent obvladuje tako teorijo kot prakso posameznih področij fotografskega medija in kritično razume pomen fotografije v javnih medijih in polju umetnosti danes.
Študent spozna zmožnosti grafičnega medija in možne aplikacije njegovih značilnih lastnosti v avtonomnih grafičnih delih ali kot dodana matrica v kombinaciji z ostalimi likovnimi mediji. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki ter to prakso v skladu s posebnimi individualnimi izraznimi potrebami prenesti na področje svojega osnovnega delovanja. Po končanem programu je študent sposoben samostojno zasnovati in realizirati grafični list, zna prilagajati različne tehnike svojim konceptom in prezentirati svoja grafična dela na samostojnih razstavah.
Izbirni predmet Risba je namenjen tistim študentom Kiparstva in smeri Video in novi mediji na programu Slikarstva, ki presodijo, da ob svojem osnovnem študiju potrebujejo dodatna znanja in izkušnje iz risarskih in risarsko-načrtovalskih spretnosti in razumevanja ali pa jim dodatne izkušnje iz tega predmeta predstavljajo del njihovih projektov na programu, v katerem študirajo. Študent se nauči načrtovati in pripravljati kiparska ali novomedijska dela s pomočjo risarskih tehnik. Izpopolnjuje sposobnost risarskega upodabljanja plastičnega prostora in sposobnost risarskega eksperimentiranja in dela v izbranih vidikih risbe. Program omogoča boljše razumevanje celostnosti umetniškega dela in pomena njegovega načrtovanja.
Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.
Cilji predmeta so v pridobivanju tistih znanj in izkušenj, ki študentu dodatno pomagajo pri doseganju rezultatov v njegovi osnovni usmeritvi/programu, dvigujejo raven načrtovanja lastnih umetniških del in mu omogočajo, da razvija avtonomne vidike, ki jih nudi slikarstvo. Študent spozna osnovne načine in postopke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi), barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve ter se nauči obvladovanja veščin, smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije. Poleg poglobljene ravni poučevanja slikarske problematike, se posveča dodatna mentorska pozornost osebnim nagnjenjem in preferencam študenta pri njegovi kreaciji avtonomnih likovnih del in osebnega izraza.
Študent pridobi osnovna znanja video skripta, video dramaturgije, veščin snemanja in elektronsko digitalne montaže in sposobnost realizacije lastnega video dela in video spota ter enostavne flash animacije. Pridobi tudi poglobljena znanja s področja medijskega ustvarjanja, ki mu omogočajo 2D in 3D računalniško animacijo, net video, VIDEO DJ interaktivne instalacije ter medijske akcije v javnem prostoru. Nauči se zajemanja panoramskih posnetkov s programom avto fotostich ter 3D skeniranja prostora za interaktivno vstopanje v podobo. Študent pridobi znanje o ustvarjanju medijskega dela od koncepta do realizacije.
Obvezni predmeti
V zadnjem letniku prvostopenjskega študijskega programa kiparstva se študenta usmerja in spodbuja k samostojnosti in kreativnosti. Od njega se pričakuje individualno odločanje znotraj kiparskega procesa (samostojno in suvereno razvijanje ideje in konteksta, poznavanje in izbira materialov, razumevanje motiva in povezave le-tega z materialno in pomensko strukturo kiparske oblike) kot tudi razumevanje in dojemanje umetniškega diskurza v širšem družbenem kontekstu.
Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.
Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.
Cilj predmeta je študenta, ki je do 3. letnika prejel temeljna znanja o umetnostnih razdobjih, ustvarjalcih in posameznih spomenikih, seznaniti s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi in teoretskimi pristopi, ki so posredovana znanja omogočili. To ga bo pripravilo na zahtevno nalogo pisanja diplomske naloge prve stopnje. Pristopi novejših umetnostnih zgodovin temeljijo na analizi in interpretaciji tako umetniškega dela kot njegovega teoretskega in ideološkega konteksta. Predmet bo študenta usmeril pri odločitvi za enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v 6. semestru, Umetnostno teorijo ali Likovno teorijo.
Študent izpopolnjuje svojo sposobnost izražanja ustvarjalnih zamisli in koncipiranja ter izvajanja umetniških del. S pomočjo konsultacij in mentorstev se usposablja za načrtovanje, izvedbo in zagovor diplomskega dela ter za pisanje diplomske naloge. Pri tem spozna zgradbo strokovnih in znanstvenih besedil, se nauči citiranja po veljavnih standardih in izpopolnjuje sposobnost javne prezentacije svojega umetniškega dela in strokovnih besedil. To mu kasneje pripomore k usposobljenosti za argumentiranje rezultatov lastnega dela v stiku s strokovno in laično javnostjo.
Izbirni predmeti
Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.
Študent pridobi zmožnost uporabe osnovnih študij in teorij, aktualnih za kulturo našega časa. Dobi najpomembnejše temeljne informacije o sodobnih teoretskih tokovih (kulturnih študijah, o feministični teoriji, psihoanalizi, fenomenologiji, poststrukturalizmu), razumljenih kot spodbujevalcih sprememb v mišljenju in oblikovanju. To mu pomaga pri razvijanju novih umetniških praks in prostorov delovanja.
Študent pridobi fotografsko znanje in vedenje v navezavi na področje njegovih kreativnih afinitet. Pridobi znanja za tehnološko obvladovanje izbranih tem fotografskega medija in razumevanje fotografske podobe na izbranem področju medija. Spozna tehnologijo fotografije in njena kreativna področja. Specifično področje delovanja znotraj fotografskega medija je izbrano glede na temo, ki jo predloži študent. Po končanem programu študent obvladuje tako teorijo kot prakso posameznih področij fotografskega medija in kritično razume pomen fotografije v javnih medijih in polju umetnosti danes.
Študent spozna zmožnosti grafičnega medija in možne aplikacije njegovih značilnih lastnosti v avtonomnih grafičnih delih ali kot dodana matrica v kombinaciji z ostalimi likovnimi mediji. Nauči se uporabljati različne tehnike, materiale in orodja, ki so potrebni za ustvarjanje v grafiki ter to prakso v skladu s posebnimi individualnimi izraznimi potrebami prenesti na področje svojega osnovnega delovanja. Po končanem programu je študent sposoben samostojno zasnovati in realizirati grafični list, zna prilagajati različne tehnike svojim konceptom in prezentirati svoja grafična dela na samostojnih razstavah.
Študent pridobi teoretsko refleksijo likovnih oblikotvornih procesov in strategij, ki mu omogoči načrtovanje in zavestno usmerjanje lastne likovne ustvarjalnosti. Nauči se reflektiranega analitičnega in sintetičnega mišljenja in fleksibilne uporabe teoretskih pojmov in znanj v praksi. Spozna pomen praktične uporabe predpostavk in metod formalne likovne analize in hermenevtike, osvoji logiko odnosa med površinsko in globinsko strukturo v likovni artikulaciji ter obvladuje sistemske oblike orientacije v likovnem prostoru. Študent pozna in razume: likovno kompozicijo v njeni sintaktični in semantični ekstenziji; odnos med površinsko in globinsko strukturo v likovni praksi; probleme operiranja z modeli formalne likovne analize. Zna tudi praktično uporabiti bazične modele formalne likovne analize in temeljne hermenevtične metode v likovni praksi.
Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.
Izbirni predmet Risba je namenjen tistim študentom Kiparstva in smeri Video in novi mediji na programu Slikarstva, ki presodijo, da ob svojem osnovnem študiju potrebujejo dodatna znanja in izkušnje iz risarskih in risarsko-načrtovalskih spretnosti in razumevanja ali pa jim dodatne izkušnje iz tega predmeta predstavljajo del njihovih projektov na programu, v katerem študirajo. Študent se nauči načrtovati in pripravljati kiparska ali novomedijska dela s pomočjo risarskih tehnik. Izpopolnjuje sposobnost risarskega upodabljanja plastičnega prostora in sposobnost risarskega eksperimentiranja in dela v izbranih vidikih risbe. Program omogoča boljše razumevanje celostnosti umetniškega dela in pomena njegovega načrtovanja.
Študent pridobi vpogled v analizo temeljnih del M. Heideggerja, W. Benjamina, P. Virilia, V. Fluserja, L. Manovicha in A. Gallowaya s področja filozofije in teorije novih tehnologij. Po končanem programu je študent sposoben pri svojem kreativnem delu uporabljati osnovne študije in teorije, ki so aktualne za kulturo današnjega časa. Pridobi tudi zavedanje o nujnosti povezovanja naravoslovnega in družboslovnega področja ter je seznanjen s teoretskimi paradigmami računalniških iger, svetovnega spleta, digitalnega kina, virtualne arhitekture in hiperteksta.Študent pridobi vpogled v analizo temeljnih del M. Heideggerja, W. Benjamina, P. Virilia, V. Fluserja, L. Manovicha in A. Gallowaya s področja filozofije in teorije novih tehnologij. Po končanem programu je študent sposoben pri svojem kreativnem delu uporabljati osnovne študije in teorije, ki so aktualne za kulturo današnjega časa. Pridobi tudi zavedanje o nujnosti povezovanja naravoslovnega in družboslovnega področja ter je seznanjen s teoretskimi paradigmami računalniških iger, svetovnega spleta, digitalnega kina, virtualne arhitekture in hiperteksta. Študent pridobi vpogled v analizo temeljnih del M. Heideggerja, W. Benjamina, P. Virilia, V. Fluserja, L. Manovicha in A. Gallowaya s področja filozofije in teorije novih tehnologij. Po končanem programu je študent sposoben pri svojem kreativnem delu uporabljati osnovne študije in teorije, ki so aktualne za kulturo današnjega časa. Pridobi tudi zavedanje o nujnosti povezovanja naravoslovnega in družboslovnega področja ter je seznanjen s teoretskimi paradigmami računalniških iger, svetovnega spleta, digitalnega kina, virtualne arhitekture in hiperteksta.
Študent spozna temeljne tekste iz novoveške umetnostne teorije. Sposoben je povezovanja znanj iz filozofije, estetike, literarne teorije, sociologije umetnosti in psihoanalize. Nauči se oblikovanja inovativnih teoretskih stališč in pisanja strokovnih tekstov ter povezovati teoretske modele z ustvarjalno prakso (ateljejsko delo). Spozna ustroj ter pomen kritiškega diskurza o likovni umetnosti od Platona do postmodernizma (Derrida). Na tej podlagi je študent sposoben večplastne analize in kritike kulturnih in umetniških pojavov, teorij in konceptov, pridobljeno znanje pa se zrcali tudi v njegovem splošnem pogledu na svet in umetnost.
Študent pridobi osnovna znanja video skripta, video dramaturgije, veščin snemanja in elektronsko digitalne montaže in sposobnost realizacije lastnega video dela in video spota ter enostavne flash animacije. Pridobi tudi poglobljena znanja s področja medijskega ustvarjanja, ki mu omogočajo 2D in 3D računalniško animacijo, net video, VIDEO DJ interaktivne instalacije ter medijske akcije v javnem prostoru. Nauči se zajemanja panoramskih posnetkov s programom avto fotostich ter 3D skeniranja prostora za interaktivno vstopanje v podobo. Študent pridobi znanje o ustvarjanju medijskega dela od koncepta do realizacije.
URNIK ZA Dodiplomski študijski program
8.00
9.00
10.00
11.00
12.00
13.00
14.00
15.00
16.00
17.00
18.00
19.00
20.00
21.00
Zonguldak Escort
Ktahya Escort
ankr Escort
Quali sono i segreti per avere una buona salute sessuale durante linvecchiamento? In realt le vitamine giocano un ruolo essenziale anche nel desiderio cialis senza la ricetta sessuale e nei casi di mancanza di libido. pensa a quanto diventi intrattabile ogni volta che stress e stanchezza hanno la meglio. es., depressione, ansia, Comprare Megalis Online Senza Ricetta stress, problemi di relazione) e/o esperienze insoddisfacenti (per esempio, a causa della mancanza di competenze sessuali o di scarsa comunicazione dei osu comprare levitra bisogni). Nel corso della storia, il cioccolato stato simbolo del desiderio, non solo a causa del suo gusto delizioso, ma per il suo potere di migliorare il viagra kamagra prezzo piacere sessuale. Esistono dei preservativi aromatizzati creati proprio per la fellatio: Ma ci sono ben altri modi per mostrare al vostro partner che cos' che vi eccita.
La thrapie par ondes de choc (low intensity ESWT) a ventuellement une indication pour lamlioration de la acheter clomid en ligne fonction rectile chez les patients avec dysfonction rectile. Avoir un petit pnis peut devenir un vritable acheter clomid pharmacie handicap. Un homme excit prsente une rection, et cest visible ; une femme dans le mme tat prouve des acheter cialis prix sensations dans le secret de son ventre, et cela passe inaperu. Parmi tous les changements sexuels physiologiques kamagra en ligne pas cher prvisibles et normaux, le principal et le plus traumatisant pour lhomme est certes la baisse de la spontanit de ses rections.
En effet, grce aux progrs techniques raliss dans les domaines des sciences de la vie et de la mdecine, les hpitaux gnrent pharmacie en ligne levitra et conservent quotidiennement dinnombrables donnes personnelles. La figure ci-dessous rsume cette analyse, avec classement en 3 levitra prix en france catgories des tudes en fonction de leurs risques de biais (faible, modr et lev) et risques relatifs correspondants: En viagra en pharmacie prix agissant sur la pompe, lutilisateur gonfle de liquide les cylindres placs dans les corps caverneux provoquant ainsi lrection. Le achat viagra professional troisime cylindre contient lurtre, le tube par lequel passent lurine et ljaculat, stend le long de la face infrieure du pnis.
Se davvero avessimo un istinto sessuale, significherebbe che sentiremmo il bisogno di sesso allo stesso modo in cui sentiamo il bisogno di cibo, di sonno o di vestiti caldi. Per questo prezzo cialis da 10 mg motivo, importante fare autocritica, analizzare le possibili cause dellinappetenza sessuale e risolverla con rimedi e tecniche naturali. dopo lamplesso avrete smaltito la coppa di levitra 20 mg costo fragole con panna a cui non avete saputo resistere! Oggi suggerisce Oliverio Ferraris ci sono molti libri per bambini che spiegano e illustrano com fatto il corpo umano, comprare cialis soft senza ricetta italia come sono gli organi sessuali, come avviene la riproduzione sessuale, ecc. Il grosso problema che lansia da prestazione sessuale si lega facilmente a tutte le altre disfunzione acquistare cialis generico in farmacia sessuali. Questo atteggiamento secondo psicologi a Torino contribuisce a confondere le idee dei bambini e ad incrementare la convinzione che del sesso non bisogna parlare e non bisogna saperne troppo.
Le persone che fanno uso di alcol, nicotina e cocaina hanno frequentemente problemi di erezione. se la dieta scorretta le prestazioni sotto le lenzuola calano. Agli uomini consiglia Generic Viagra Prezzo Farmacia Italia di aiutare nei lavori di casa in modo che le donne, a letto, non siano dopo cos stanche. Con queste compresse sarai pi eccitato, il tuo desiderio sessuale sar molto pi alto ed il acquistare propecia on line sesso ti piacer di pi. Questo allegro turn over nemaspermico porta luomo ad avere nel proprio eiaculato spermatozoi sempre pi giovani, vale a dire, sebbene numericamente acquistare propecia minori, con DNA sempre meno danneggiato e quindi meglio utilizzabile durante la fecondazione. Oltreoceano, invece, gli Aztechi attribuivano al cioccolato (il cibo degli Dei) viagra basso prezzo propriet atte a risvegliare lappetito e il vigore sessuale. problemi sesso piu comuni secondo esperti - Gli esperti hanno individuato i problemi pi comuni nella vita sessuale delle coppie.
