OZADJE
Ob koncu devetdesetih let prostorske stiske niso več reševale le posamezne umetniške akademije Univerze v Ljubljani. Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za likovno umetnost so delovale v premajhnih, tehnično neustreznih in med seboj razpršenih prostorih, nekatere stavbe pa so bile hkrati predmet denacionalizacijskih postopkov.

Na resnost položaja je junija 1999 opozoril tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger. V dopisu pristojnemu ministrstvu je podprl iskanje nove lokacije za Akademijo za likovno umetnost in zaprosil za nadaljevanje dogovorov, potem ko se je pokazalo, da načrtovane širitve na Erjavčevi cesti ni mogoče uresničiti. Dopis je pomenil pomemben prehod od poskusov prenove obstoječih prostorov k iskanju nove, dolgoročne prostorske rešitve.

V nadaljevanju se je uveljavila zamisel, da bi se prostorska problematika vseh treh umetniških akademij reševala skupaj. Skupna stavba bi omogočila racionalnejšo uporabo dvoran, delavnic, knjižnice, razstavnih prostorov, tehnične infrastrukture in drugih skupnih zmogljivosti, obenem pa bi povezala študijska področja, ki so bila kljub vsebinskim sorodnostim prostorsko ločena.

ZAČETEK SKUPNEGA PROJEKTA
4. avgusta 2000 so Mestna občina Ljubljana, pristojni ministrstvi in Univerza v Ljubljani podpisali Pismo o nameri za rešitev prostorskih problemov akademij Univerze v Ljubljani. Kot prednostna lokacija je bil opredeljen prostor ob Metelkovi ulici, na katerem naj bi nastala skupna stavba treh umetniških akademij in nov izobraževalni ter kulturni center, namenjen tudi širši javnosti.

Pismo o nameri je izhajalo iz ugotovitve, da je skupna rešitev smiselna zaradi programskih povezav med akademijami in možnosti souporabe dela prostorov. Univerza naj bi pripravila programska izhodišča, mesto prostorske pogoje, ministrstvo pa bi investicijo uvrstilo med prednostne projekte v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Aprila 2001 je Upravni odbor Univerze v Ljubljani novogradnjo akademij na Metelkovi uvrstil na prvo mesto prednostne liste univerzitetnih investicij.

PRIPRAVA PROJEKTA
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Univerza v Ljubljani sta leta 2001 izvedla javni razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za skupno investicijo treh akademij. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje IMOS Investicijske gradnje, s katerim je bil vzpostavljen strokovni in organizacijski okvir za prostorske in ekonomske analize, pripravo investicijske in projektne dokumentacije, programske naloge in arhitekturnega natečaja ter sodelovanje pri pridobivanju zemljišč in dovoljenj. Delo se je z dodatkom k pogodbi nadaljevalo tudi leta 2002.

Septembra 2002 je Mestna občina Ljubljana imenovala projektno skupino za pripravo javnega arhitekturnega natečaja za severni del Metelkove. V njej so sodelovali predstavniki ministrstev, Univerze, mesta, treh akademij ter uporabnikov obstoječih objektov na območju.

Ob pripravi programa je bilo treba uskladiti potrebe akademij z drugimi kulturnimi in javnimi vsebinami Metelkove ter razjasniti lastništvo in razpoložljivost zemljišč. Posebno vprašanje je bilo razmerje do dejavnosti, ki so se že razvile v okviru Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto. Njegovi predstavniki so reševanje prostorske stiske akademij podpirali, vendar so nasprotovali posegom, ki bi zahtevali odstranitev ali omejitev obstoječih kulturnih dejavnosti.

PROSTORSKI PROGRAM IN PREVERITEV METELKOVE
Januarja 2003 so ministrstvo, Univerza in vse tri akademije potrdili skupni prostorski program. Za skupno stavbo je bilo predvidenih 24.639 m² bruto tlorisne površine. Program je poleg prostorov posameznih akademij predvideval tudi skupne dvorane, knjižnico, razstavne in produkcijske prostore, delavnice, tehnično infrastrukturo ter druge spremljajoče dejavnosti.

Prvotno Pismo o nameri je obravnavalo zemljišče med Metelkovo, Masarykovo in Maistrovo ulico v skupni velikosti približno 13.689 m². V postopku priprave projekta pa se je izkazalo, da je za gradnjo akademij dejansko razpoložljiv le severni del območja v velikosti približno 6.260 m².

Prostorska preveritev je pokazala, da bi bilo na tako velikem zemljišču mogoče zagotoviti največ približno 11.628 m² bruto površin, kar ni dosegalo niti polovice potrjenega programa. Umestitev vseh treh akademij zato ni bila mogoča, bistvenega zmanjšanja programa pa zaradi že obstoječega prostorskega primanjkljaja in možnosti skupne uporabe prostorov ni bilo mogoče strokovno utemeljiti.

Maja 2003 so predstavniki ministrstva, Univerze, akademij in mesta ugotovili, da projekta v predvidenem obsegu na severni Metelkovi ni mogoče uresničiti. Do arhitekturnega natečaja zato ni prišlo, čeprav so bili že vzpostavljeni projektna skupina, svetovalni inženiring ter skupni prostorski program.

PREVERITEV DRUGIH LOKACIJ
Po ugotovitvi, da Metelkova ne zagotavlja dovolj prostora, se je začelo intenzivno preverjanje drugih lokacij.

Rog

Mestna občina Ljubljana je kot eno od možnosti ponudila območje nekdanje tovarne Rog. Ponudba je zajemala dva objekta s približno 11.000 m² površin. Cena zemljišča je bila ocenjena na približno 6,88 milijona evrov, odkup stavb pa na približno 2.600 evrov na kvadratni meter.

Poleg visoke nakupne vrednosti je bila težava tudi v tem, da obstoječi objekti zaradi svojih mer in konstrukcijske zasnove niso omogočali ustrezne umestitve celotnega programa. Za funkcionalno ureditev bi bilo treba pridobiti še približno 2.000 m² dodatnega zemljišča. Ministrstvo je zato junija 2003 možnost Roga zavrnilo kot prostorsko in finančno neustrezno.

Domžale

Julija 2003 je Občina Domžale ponudila zemljišče nekdanje tovarne Univerzale. Zaradi nižje vrednosti zemljišča in možnosti hitrejšega začetka gradnje je Upravni odbor Univerze oktobra 2003 lokacijo ocenil kot takrat najbolj realistično in racionalno možnost.

Akademije so se ob tem zavzele, da ostanejo v Ljubljani. Opozarjale so, da njihovo delo ni omejeno na izvajanje študijskih programov, temveč je neposredno povezano z mestnimi kulturnimi, umetniškimi in produkcijskimi ustanovami. Selitev v Domžale bi tako pomenila tudi oddaljitev od okolja, ki je sestavni del študijskega in umetniškega procesa. Upravni odbor je zato pozval ministrstvo in mesto, naj pred dokončno odločitvijo ponovno preverita možnosti v širšem središču Ljubljane.

Druge ponujene in preverjene možnosti

V razpravi so se za krajši čas pojavile tudi druge lokacije: območje nekdanje klavnice ob Poljanski oziroma Mesarski cesti, Litostroj, nekdanja tiskarna Mladinske knjige za Bežigradom in Barje. Nekatere so ponudili lastniki oziroma lokalne skupnosti, druge so bile omenjene v okviru iskanja mestnih in državnih zemljišč. Večina teh predlogov ni napredovala do podrobne projektne obdelave.

ŠIRŠA JAVNA IN STROKOVNA PODPORA
Projekt je spremljala izrazita podpora kulturne in strokovne javnosti. Svet za kulturo pri Vladi RS je opozarjal, da neustrezne prostorske razmere neposredno omejujejo kakovost študija in mednarodni razvoj akademij. Društvo arhitektov Ljubljana je organiziralo strokovno razpravo o možnih lokacijah, Društvo slovenskih pisateljev pa je pozvalo odgovorne, naj sprejmejo skupno in dolgoročno odločitev o gradnji. Dopisi, pobude in javni pozivi pomembno pričajo, da vprašanje prostorov treh akademij ni bilo razumljeno zgolj kot notranji problem Univerze, temveč kot vprašanje nacionalne kulturne in izobraževalne infrastrukture.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Ohranjeno gradivo obsega dogovore, razpisno in pogodbeno dokumentacijo, prostorske in programske podlage, investicijske ocene ter dopise in sklepe, povezane z iskanjem lokacije. Skupaj dokumentira večletno pripravo skupnega projekta treh umetniških akademij ter razloge, zaradi katerih načrt na Metelkovi ni napredoval do arhitekturnega natečaja.

Dopis rektorja Jožeta Mencingerja o prostorski problematiki ALU, junij 1999
Dopis opozarja na neustrezne prostorske razmere Akademije in podpira začetek iskanja nove lokacije, potem ko širitev na Erjavčevi cesti ni bila izvedljiva. Predstavlja prehod med predhodnim in novim obdobjem reševanja prostorske problematike.

Pismo o nameri za rešitev prostorskih problemov akademij Univerze v Ljubljani, 4. avgust 2000
Dokument poveže Mestno občino Ljubljana, pristojni ministrstvi, Univerzo in tri akademije v skupni projekt ter kot prednostno lokacijo opredeli območje ob Metelkovi. Določa osnovne naloge podpisnikov pri pripravi programa, prostorskih pogojev in financiranja.

Dogovor o sodelovanju pri pripravi in izvedbi investicije – izgradnje nove Akademije za likovno umetnost, 25. oktober 2000
Minister prof. dr. Lovro Šturm, rektor prof. dr. Jože Mencinger in dekan prof. Bogoslav Kalaš so se zavezali k skupni pripravi investicije in potrebne dokumentacije za nove prostore Akademije. Z dogovorom je bila imenovana tudi strokovna komisija za usklajevanje pripravljalnih postopkov, investicijske dokumentacije, pridobivanja zemljišča in nadaljnje izvedbe projekta.

Razpisna dokumentacija za izvajanje svetovalnega inženiringa, 2001
Razpisna dokumentacija določa obseg strokovnih nalog pri pripravi in vodenju investicije, od prostorskih analiz in investicijske dokumentacije do arhitekturnega natečaja, projektiranja, dovoljenj in spremljanja gradnje.

Pogodba in dodatek k pogodbi o opravljanju svetovalnega inženiringa, 2001–2002
S pogodbo z družbo IMOS je bil vzpostavljen strokovni in organizacijski okvir za pripravo skupnega projekta. Dodatek je omogočil nadaljevanje pripravljalnih del in investicijske dokumentacije v letu 2002.

Informacija o aktivnostih za izgradnjo umetniških akademij v Ljubljani, 29. maj 2003
Dokument povzema dotedanje aktivnosti, prostorski program, pripravo projekta na Metelkovi, omejitve razpoložljivega zemljišča in preveritev območja Roga. Zaključi se s predlogom, da se zaradi časovnih in finančnih omejitev izvede javni razpis za pridobitev nove skupne lokacije.

Obravnava izgradnje umetniških akademij v Državnem zboru in sklep pristojnega odbora, junij 2003
Odbor Državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport je na seji 4. junija 2003 obravnaval poročilo ministrstva o pripravah na izgradnjo treh umetniških akademij. S soglasno sprejetim sklepom je Vlado Republike Slovenije pozval, naj čim prej omogoči njihovo izgradnjo in Odbor sproti obvešča o nadaljnjih aktivnostih.

Dopisi in sklepi o nadaljnjem iskanju lokacije, 2003–2004
Gradivo dokumentira ponudbo Domžal, razprave znotraj akademij, odprto pismo ljubljanski županji ter sklepe Upravnega odbora Univerze o nadaljnjem preverjanju lokacij v Ljubljani.

Javna, strokovna in institucionalna stališča, 2001–2004
Sklop združuje podporo Sveta za kulturo pri Vladi RS, skupno izjavo rektorja Univerze v Ljubljani in podžupana Mestne občine Ljubljana, pobudo treh akademij za oblikovanje sistemske rešitve njihovega položaja ter stališča Društva arhitektov Ljubljana, Foruma AKC Metelkova mesto in Društva slovenskih pisateljev. Gradivo dokumentira široko javno in institucionalno prizadevanje za rešitev prostorske stiske treh umetniških akademij ter različne poglede na njihovo umestitev na Metelkovi.

Gradivo za tiskovno konferenco o trenutnem položaju novogradnje treh umetniških akademij, marec 2004
Gradivo, ki so ga pripravili dekani treh akademij, kronološko povzema večletna prizadevanja, sprejete dogovore, preverjene lokacije in razloge za zastoj projekta. Z vidika akademij tudi jasno opredeli odgovornosti sodelujočih institucij ter opozori na nevarnost, da bi projekt kljub opravljenemu delu in zagotovljenim programskim podlagam ostal neuresničen.

Vrednost projekta

V razpisni dokumentaciji za svetovalni inženiring iz leta 2001 je bila vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ocenjena na 3,5 milijarde tolarjev, vrednost svetovalnega inženiringa pa na dva odstotka tega zneska oziroma 70 milijonov tolarjev.

V državnem načrtu razvojnih programov za obdobje 2003–2008 je bilo za gradnjo vseh treh akademij predvidenih približno 4,107 milijarde tolarjev, od tega:

• Akademija za likovno umetnost: 1,114 milijarde tolarjev,
• Akademija za glasbo: 1,395 milijarde tolarjev,
• Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: 1,598 milijarde tolarjev.

Skupna načrtovana vrednost je po poznejšem fiksnem menjalnem razmerju ustrezala približno 17,1 milijona evrov, načrtovani delež Akademije za likovno umetnost pa približno 4,65 milijona evrov. V dokumentu ministrstva iz maja 2003 je naveden nekoliko višji skupni znesek 4,121 milijarde tolarjev, kar kaže na sprotno dopolnjevanje investicijskih načrtov.

Ker do izbire dokončne lokacije in izdelave arhitekturne rešitve ni prišlo, navedeni zneski niso predstavljali končnega predračuna, temveč okvir načrtovanega državnega financiranja.

RAZPLET IN NADALJEVANJE
Projekt na Metelkovi ni bil opuščen zaradi pomanjkanja prostorskega programa, strokovne priprave ali javne podpore. Odločilna ovira je bila velikost dejansko razpoložljivega zemljišča. Na severni Metelkovi ni bilo mogoče umestiti niti polovice potrjenega programa, širitev na območje obstoječih kulturnih dejavnosti pa ni bila sprejemljiva. Tudi preveritev Roga ni prinesla prostorsko in finančno izvedljive rešitve, selitev v Domžale pa ni ustrezala težnji akademij po ohranitvi neposredne povezanosti z ljubljanskim kulturnim okoljem.

Iskanje skupne lokacije se s tem ni končalo. Izkušnje, prostorski program in organizacijski okvir, pripravljeni med letoma 2000 in 2003, so postali podlaga za naslednji projekt. Leta 2004 je bila kot nova skupna lokacija izbrana Roška oziroma območje Poljanskega predmestja, s čimer se je začelo novo, bistveno obsežnejše poglavje prizadevanj za skupno stavbo treh umetniških akademij.