UL ALUO je v študijskem letu 2018/2019 skupaj z drugimi članicami UL in negospodarskimi partnerji sodelovala pri štirih zanimivih projektih, s katerimi je bila izbrana na javnem razpisu Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020 za študijsko leto 2018/2019 (ŠIPK). Dva sta se uspešno zaključila 31. maja, druga dva pa z včerajšnjim dnem. Na kratko predstavljamo njihove rezultate.
1. projekt: Inovativne rešitve za zmanjševanje količine embalaže
Sodelujoče članice UL: UL ALUO, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT)
Pedagoška mentorica: izr. prof. mag. Barbara Prinčič (UL ALUO)
Strokovna sodelavka: Urška Zgojznik (Društvo Ekologi brez meja)
Trajanje: 1. 3. do 30. 6. 2019
Nosilka projekta je bila UL ALUO, k sodelovanju smo poleg 10 študentov različnih smeri UL ALUO povabili tudi študentki s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT). V okviru projekta smo si zadali izziv ponuditi bolj trajnostne rešitve, ki bi na inovativen način in v duhu paradigme krožnega gospodarstva reševale nac./reg./lokalno problematiko na področju embalaže, s fokusom na embalaži za enkratno uporabo. Uspeli smo razviti prototipe okoljsko bolj sprejemljivih izdelkov in storitev.
Naše delo je zajemalo veliko stopnjo eksperimentalnega dela, v največji meri z naravnimi, a zavrženimi materiali. V našem primeru so to jutine vreče, v katerih v Koper pripeljejo kavo in jih zavrže Atlantic Grupa 90 t letno, ter Derby banane, ki jih zavrže Rastoder 36 t letno. Razvijali smo jih po eko-oblikovalski smernici ‘substitucija materialov’, v primeru storitev pa smo rešitev dematerializirali, kar je prav tako zaželen trend v krožnem gospodarstvu.
Namen projekta je bilo tudi ozaveščanje širše skupnosti. K temu je pripomoglo Društvo Ekologi brez meja, ki je tekom projekta pridobilo vpogled v teoretsko praktične oblikovalske pristope soočanja s problemom odvečne embalaže, ki ga zdaj lahko predstavlja kot primer dobre prakse širši populaciji v celotnem slovenskem okolju.
Doseženi rezultati projekta:
– na podlagi rezultatov spletne ankete, ki je pokazala, da si večina uporabnikov želi biorazgradljivih lončkov za kavo na poti, smo zasnovali lonček iz zavrženih jutinih vreč, z dodatkom kleiva, ki naredi lonček za nekaj časa nepropusten, vodoodporen, in ga je nato mogoče zavreči med organske odpadke ali papir;
– na podlagi razgovora z vodjo tehnologije v Mercator IP smo zasnovali krožnik za solato in/ali zelenjavo 24 ur iz enakega materiala in z enakimi specifikami kot lonček;
– na podlagi rezultatov spletne ankete in intervjujev ter na podlagi študije primerov dobrih praks v tujini in trendov v Nemčiji, smo iz biorazgradljivega materiala, ki sta ga iz zavrženih vreč jute in zavrženih banan razvili kolegici pri rednem predmetu, razvili embalažne rešitve za nakupovanje sadja in zelenjave;
– na podlagi analize stanja na terenu smo pripravili predloge za ukrepe, ki bi vodili k spremembam obnašanja (kupcev, a tudi ponudbe s strani trgovcev), te pa k izboljšanju stanja glede onesnaževanja s problematičnimi embalažnimi izdelki.
Embalaža za zelenjavo in biopolimera iz zavrženih jutinih vreč in banan ter aplikacija v uporabi.
2. projekt: Svetlobna gverila: meje – vizualna, digitalna in arhitekturna raziskava in festivalska produkcija
Sodelujoče članice UL: UL ALUO, Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL FRI), Fakulteta za elektrotehniko (UL FE), Fakulteta za arhitekturo (UL FA)
Pedagoški mentorji: doc. dr. Petja Grafenauer (UL ALUO), doc. dr. Matej Kobav (UL EF), prof. dr. Franc Solina (UL FRI), doc. dr. Tomaž Novljan (UL FA)
Strokovni sodelavci: Katerina Mirović (FORUM LJUBLJANA, Zavod za umetniško in kulturno produkcijo Ljubljana), Boštjan Drinovec (akademski kipar)
Trajanje: 1. 3. do 31. 5. 2019
Cilj projekta je bil na inovativen način nadgraditi festival Svetlobna gverila. V okviru tega festivala svetlobnih instalacij v javnem prostoru (40.000 gledalcev v letu 2017) je skupina 9 študentov pod mentorstvom pedagoških in strokovnih mentorjev:
a) sodelovala pri raziskavi terena (Ljubljana Fužine in Ljubljana Center) za postavitev svetlobnih instalacij v javnem prostoru;
b) razvijala in predstavila dva projekta na Svetlobni gverili, v sodelovanju s profesionalnimi kustosi, tehniki in umetniki;
c) ob koncu projekta opravila raziskavo na terenu in pod vodstvom pedagoških in strokovnih mentorjev samoevalvacijo umetniškega dela,
s čimer je pridobila kompetence s področja vizualne umetnosti, organizacije festivala, raziskave na terenu, samoevalvacije in vstopa na trg dela.
Projekt smo razvijali v profesionalni obliki, z vrhunskimi umetniki in programerji, izobraževalni proces in delo sta se odvijala v okvirih redne priprave na festival. Sprva so študentje raziskali teren za obe umetniški postavitvi in nato z mentorji izdelali načrt. Sledil je sestanek v Fužinah, kjer so okoliške prebivalce seznanili z nastajanjem prostorske instalacije. Naslednja faza je bila izvedba umetniških instalacij in proces predstavitve javnosti. Po izvedenem projektu je sledila samostojna raziskava posledic projekta.
Cilj projekta – revitalizacija opuščenih ali neizrabljenih javnih površin v mestu in vključitev vseh slojev prebivalstva, predvsem tistih brez enakih možnosti (revni, mladi, invalidi, tujci) med aktivno umetnostno publiko – je bil dosežen. Festival Svetlobna gverila je postal bogatejši za dva projekta svetlobne umetnosti, hkrati pa je pridobil nove možne bodoče avtorje del in strokovne sodelavce. Rezultate dela na terenu, ki je definiralo odnos prikrajšanih skupin lokalne skupnosti do izvedenega projekta in postavitve svetlobnih umetniških del v javni prostor nasploh, bo Svetlobna gverila uporabljala pri planiranju projektov festivala v naslednjih letih.
Eden od projektov (Portal), Park pred gradom Fužine/MAO, Ljubljana; foto: Svetlobna gverila
3. projekt: Med izvirnikom in kopijo – kaj vidimo z očmi, kaj ˝vidimo˝ s prsti?
Sodelujoče članice UL: UL ALUO, Filozofska fakulteta (UL FF), Pedagoška fakulteta (UL PeF), Naravoslovnotehniška fakulteta (UL NTF)
Pedagoški mentorici: izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak (UL ALUO), prof. dr. Deja Muck (UL NTF)
Strokovna sodelavka: Nada Madžarac (Moderna galerija)
Trajanje: 1. 3. do 31. 5. 2018
Projekt je bil zasnovan na ideji izdelave kopij detajlov izbranih umetniških del v različnih tehnikah in z različnimi tehnologijami. Načina za izdelavo kopij sta bila dva: ročni in 3D način, pri katerem se za kopiranje uporabi sodobna tehnologija (3D skeniranje in tiskanje). Namen projekta je bil ugotoviti, katera od nastalih kopij detajlov slik slikarjev Gabrijela Stupice, Gojmirja Antona Kosa in študentke slikarstva UL ALUO Sare Štorgelj je bolj podobna originalom, verodostojnejša in pristnejša, tako vizualno (na pogled), kot na sam otip, hkrati pa tudi ugotoviti, kateri način kopiranja je časovno in finančno optimalnejši. Odgovori na ta vprašanja so pomembni pri poizkusu približevanja likovne umetnosti široki javnosti in še posebej tudi tistim z delno ali popolno okvaro vida.
Tako pri ročnem kot 3D izdelovanju kopij izbranih detajlov smo se soočali z različnimi in za vsak način kopiranja specifičnimi problemi; pri prvem smo trčili zlasti na nemoč pri popolnem posnemanju enkratnih potez slikarjev, pri drugem pa je bilo težko izdelati kopijo brez hkratnih vidnih sledi obdelave stroja (npr. vzporedne nivojske črte na materialu kot posledica postopnega nalaganja kopije na 3D tiskalniku). Ob opažanjih specifik izdelave smo se vsi udeleženci projekta poučili o prednostih ene in druge tehnike ter spoznali, kateri način bi bil ob različnih priložnostih primernejši.
Pri tem so nam zlasti pomagala izvedena testiranja tako s slepimi in slabovidnimi kot povsem videčimi osebami, ki so najprej na bazi otipa, videči na nato tudi na vizualni ravni, opisali, kako doživljajo posamezne izdelane kopije in kateri detajl srečanja z umetnino se mu zdi pomembnejši (je to sam material, iz katerega je kopija izdelana, morda izbrana tehnika ali pa morda barva pri videčih osebah). Hkrati smo dobili vpogled v doživljanje likovnega iz strani tistih, ki ne vidijo oz. vidijo izredno malo, in s tem zbrali ideje o tem, kako bi se likovno kulturno dediščino še dalo na drugačne in nove načine približati tej specifični populaciji uporabnikov.
Naše ugotovitve so delček pomembnega raziskovanja tako o uporabnosti sodobnih tehnologij kot pomembnosti ohranjanja ročnih spretnosti kopistov likovnih del, posredno pa pridodajo nova spoznanja o naših potencialnih ciljnih skupinah, ki za uspešno srečevanje s specifično vrsto umetnosti potrebujejo določene modifikacije in prilagoditve.
Objava o projektu v časniku Dnevnik, 1. 6. 2019
Utrinek s testiranja izdelanih kopij s slepimi in slabovidnimi, ki so na bazi otipa opisovali, kako doživljajo posamezne kopije.
4. projekt: Fotografska razstava in njen spremljevalni program kot izobraževalna platforma za vizualno opismenjevanje
Sodelujoče članice UL: UL ALUO, Filozofska fakulteta (UL FF), Fakulteta za družbene vede (UL FDV), Visoka šola za storitve (VIST)
Pedagoška mentorica: doc. mag. Emina Djukić (UL ALUO)
Strokovna sodelavka: Jasna Jernejšek (Membrana, Zavod za raziskovalno, izobraževalno in kulturno dejavnost)
Trajanje: 1. 3. do 30. 6. 2019
Namen projekta je bil opozoriti na problem splošno vizualno nepismenost in seznanjati javnost s sodobno fotografijo, vsebina projekta pa se je odvijala okoli vse bolj relevantnega vprašanja odnosa človeka do živali oziroma našega odnosa do narave nasploh. Program se je dotaknil etičnih dilem, vprašanj trajnostnega razvoja, so-razvoja družbe in vizije človekove prihodnosti v času, ko človek s svojim načinom življenja vse bolj ključno spreminja svoje bivanjsko okolje. Šlo je torej za splošen razmislek o odnosu do narave. V okviru mednarodne fotografske razstave INSTINKT, ki smo jo izvedli v Cankarjevem domu, smo zasnovali komunikacijsko platformo v obliki spletne komunikacije in spremljevalnega programa na isto temo. Partner zavod Membrana, katerega primarna dejavnost je založništvo in izdajanje strokovne, mednarodne revije o teoriji in praksi sodobne fotografije, je sočasno izdal številko revije, posvečeno temi reprezentacije živali s fotografijo.
Študenti so bili tako vključeni v organizacijo in izvedbo realnega kulturnega dogodka (razstava, spletna prezentacija, spremljevalni program, vodeni ogledi, okrogla miza, video arhiviranje, digitalizacija), kar je bistveno prispevalo k njihovi zmožnosti pridobivanja organizacijskih in izvedbenih spodobnosti ter jim omogočilo vpogled v delovanje večjih kulturnih institucij kakor tudi v dinamiko manjše nevladne organizacije. Ker je šlo za realen projekt, je seveda prihajalo do realnih zapletov in napak – ter dinamike njihovega reševanja, kar je bila še posebej dragocena izkušnja, saj pri študijskih projektih takšnih dinamik ne poznajo. Po drugi strani pa je bil projekt še vedno dovolj odprt, da je omogočil njihov doprinos v avtorsko-raziskovalnem smislu, ki bi bil pri realnem (npr. naročniškem razmerju) projektu po večini nemogoč.
Glavni rezultat projekta je torej fotografska razstava INSTINKT v Cankarjevem domu in njen spremljevalni diskurzivno-izobraževalni program ter obsežna medijska komunikacija s poudarkom na socialnih omrežjih. Izvedenih je bilo veliko različnih dogodkov: uvodna predavanja strokovnjakov z različnih sorodnih področij, tiskovna konferenca, okrogla miza, vodstva in delavnice, kot tudi dokumentacija vseh aktivnosti in digitalizacija vsebin, ki je pomemben rezultat projekta, torej spletni arhiv, ki bo dostopen širši javnosti tudi v bodoče. Zelo dragoceni rezultati projekta so strategija spletnega komuniciranja preko socialnih omrežij, razvoj določenih tipov komunikacijskih vsebin ter oblikovna in tehnična zasnova teh vsebin. Drug pomemben doprinos, ki se ga bo v bodoče lahko še nadgrajevalo, je razvoj programov delavnic za različne starostne skupine in njihovo testiranje v praksi.
Na odprtju razstave Instinkt v Cankarjevem domu, 20. junija 2019; foto: Membrana
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
