prof. mag. Tugomir Šušnik

Tugo Šušnik se je rodil leta 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1979 je opravil specialko pri prof. Andreju Jemcu in Jožetu Ciuhi. Leta 1979 in 1980 je s Fullbrightovo štipendijo študiral na Pratt Institute v New Yorku. Od leta 1996 je docent na Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tega leta je imel tudi obsežno pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 2004 je pridobil naziv rednega profesorja za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Imel je več kot 50 samostojnih razstav in je sodeloval na več kot 160 skupinskih razstavah. Je dobitnik številnih nagrad, med drugim Župančičeve nagrade mesta Ljubljana in nagrade Prešernovega sklada, leta 2013 pa je prejel nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo.

REFERENCE 2008–2013

2007–2008: Slovensko slikarstvo po letu 1945, Piran, Gorica, Bruselj
2011: Mestna Galerija Nova Gorica
2012: Equrna Ljubljana
Mala galerija Ljubljana
Inštitut Jožef Štefan

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.

Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.

Podiplomski študijski program
Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.

Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.

Podiplomski študijski program

Študent pri tem predmetu preko individualne povezave s posameznimi problemskimi sklopi slikarstva (kot so npr. eksploatacija novega realizma, prepletenost figuralike in abstrakcije v kodiranju umetniškega jezika, umetnost kot refleksija individualnega razmišljanja, rekontekstualizacija in reciklaža obstoječega skozi prakse minimalizma in postmodernizma z novimi argumenti) na projekten in eksperimentalen način realizira lastna likovna dela. Pri posegih v polje intertekstualnosti, ki je značilnost sodobne umetnosti, izvaja svoje delo skozi naslednje postopke: mapiranje umetniškega polja, uokvirjanje teme in uprizarjanje pomena. Študent pod mentorskim vodstvom postopno razvija osebno likovno govorico, ki je vezana na raziskovanje evolucijskih pristopov znotraj likovnega medija, kar predpostavlja uporabo starega za uresničitev novega z vsebovanimi individualnimi variacijami ali pa poseg v intertekstualnost tvorjenja podob.

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Rehabilitacija avtentične pravljice v slikanici Rdeče jabolko; Slikanica Rdeče jabolko / Kaja Kosmač; mentorja Petra Černe Oven, Tugomir Šušnik, somentor Boštjan Botas Kenda, 2014
  • Superheroji ameriškega akcijskega stripa v komunikaciji; Dog fight / Pšenica Kovačič; mentor teoretičnega dela Aleš Debeljak, somentor Oliver Vodeb, mentor praktičnega dela Tugomir Šušnik, somentor Zdravko Papič, 2010
  • Oblikovanje embalaže za mlečne napitke Ljubljanskih mlekarn / Mojca Mladenovič; mentor Eduard Čehovin, somentor Tugomir Šušnik, 2002

Magistrsko delo:

  • Slikarstvo v vizualnih komunikacijah / Breda Sturm; mentor Tugomir Šušnik, somentor Tomaž Brejc, 2010