izr. prof. Sergej Kapus

Sergej Kapus se je rodil leta 1950. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. Razstavljati je začel leta 1975. Je avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu, ki jih je publiciral v revialnem tisku in razstavnih katalogih. Leta 1991 je v Moderni galeriji v Ljubljani organiziral razstavo Podoba in snov, ki je predstavljala pregled slovenskega visokomodernističnega slikarstva sedemdesetih let. Leta 1998 je v založbi Moderne galerije v Ljubljani izdal monografijo o slikarju Jožefu Petkovšku. Leta 1999 je v okviru programa Narodne galerije v Ljubljani pripravil razstavo Jožef Petkovšek; Podvojene slike. Leta 2000 mu je Univerza v Ljubljani dodelila priznanje umetniških del in ga leta 2001 habilitirala za docenta za slikarstvo, leta 2010 pa je postal izredni profesor. Leta 2002 je imel veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Od leta 1992 do 2005 je sodeloval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval o moderni umetnosti, od leta 2005 pa predava na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

REFERENCE 2008–2013

Samostojne razstave
2012 – Galerija Meduza, Šivi, Koper.
2009 – Galerija Equrna, (6+1), Ljubljana.
2008 – Galerija A+A, Benetke.
2007 – Mala galerija, Ljubljana.
2003 – Galerija Equrna, Mreže sveta, Ljubljana.
2002 – Moderna galerija, Ljubljana.
Skupinske razstave
2014 – Villa Manin, Magija umetnosti: Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013. Passariano – Condroipo.
2013 – Mestna galerija, Arte Colta, presežnost likovnega dela kot hommage umetniku in umetnini, Piran.
2011 – Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Sedanjost in prisotnost, Ljubljana.
Galerija Equrna, 16/16 Okus po slikarstvu, Ljubljana.
Moderna galerija, 20. stoletje: Kontinuitete in prelomi, Ljubljana.
2008 – Kharakow arts museum, In touch with Slovenia, Factor banka, Kharakow.
2005 – Galerija CD, Politike slikarstva, Ljubljana.
2004 – Moderna galerija, Razširjeni prostori umetnosti: Slovenska umetnost 1985–1995, Ljubljana.
2003 – Moderna galerija, Do roba in naprej. Slovenska umetnost 1975–1985., Ljubljana.
2001 – Moderna galerija, Oko in njegova resnica. Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti 1984–2001, Ljubljana.

 

Izbor iz bibliografije

  • Mize z igračkami in ponavljanje, v: Gabrijel Stupica, Moderna galerija, Ljubljana, 2013.
  • Ashingtonska skupina, Likovne besede, št. 94, Ljubljana, 2011.
  • Odprto delo, v: Rojstvo modernizma. Prelomnica v slikarstvu 1975–1980: Tomo Podgornik & Emerik Bernard, Založba Hyperion, Koper, 2009.
  • Pasolinijevo vprašanje, Likovne besede, št. 83–84, Ljubljana, 2008.
  • Slika in identiteta, Likovne besede, št. 81–82, Ljubljana, 2007.
  • Myth and Slovene art, v: East art map: contemporary art and Eastern Europe, London, Afterall, 2006.
  • Slikarstvo in prepoved, v: Razširjeni prostori umetnosti: slovenska umetnost 1985–1995, Moderna galerija, Ljubljana, 2004.
  • Modernistično slikarstvo …, v: 75’85, Do roba in naprej, Slovenska umetnost 1975–1985, Ljubljana, Moderna galerija, 2003.
  • Slikarjev paradoks, v: Prostori umetnosti, Zbornik, Ljubljana 2002.
  • Hipotetičnost slikarstva, M’ars, letnik XII, št. 1–2, Ljubljana 2000.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).

Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.

Podiplomski študijski program

Poudarek je na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent se uči razvijati sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje. S tem pridobiva na sposobnosti reševanja problemov ter se usposablja za smiselno interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin. Prav tako se usposablja za povezovanje teoretičnega in praktičnega dela pri vsebinah posameznih področij likovne umetnosti. Pri tem se nauči spoznavanja in vrednotenja komunikacijske mreže, na katero je danes vezana produkcija umetnosti, in si krepi presojo umetnostne produkcije v družbenem in zgodovinskem kontekstu.

Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).

Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.

Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.

Podiplomski študijski program

Poudarek je na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent se uči razvijati sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje. S tem pridobiva na sposobnosti reševanja problemov ter se usposablja za smiselno interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin. Prav tako se usposablja za povezovanje teoretičnega in praktičnega dela pri vsebinah posameznih področij likovne umetnosti. Pri tem se nauči spoznavanja in vrednotenja komunikacijske mreže, na katero je danes vezana produkcija umetnosti, in si krepi presojo umetnostne produkcije v družbenem in zgodovinskem kontekstu.

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Dvojnik / Andrej Škufca; mentor Sergej Kapus, 2014.
  • Lenoba, neproduktivnost in odsotnost dela kot umetniške strategije v aktualnem družbenem kontekstu / Tjaša Pogačar Podgornik; mentor Sergej Kapus, 2014.
  • Logika readymedea v delu skupine Irwin / Andrej Savski; somentor Sergej Kapus, 2013.
  • Bernd in Hilla Becher, Luc Tuzmans, Claude Lanzmann in reprezentacija zgodovinskega dogodka: Reprezentacija povojnih pobojev / Jon Derganc; mentor Sergej Kapus, 2011.
  • Podoba in kontekst / Jovita Pristovšek; mentor Sergej Kapus, 2008.

Magistrska dela:

  • Ustanovitev skupine ABS / Alebić Alan, Blažić Ivica, Skvrce Ivan; mentor Sergej Kapus, 2014.
  • Kontekst sodobnih umetniških praks / Jovita Pristovšek; mentor Sergej Kapus, 2012.
  • Učinki reprezentacije in zagate kritične misli v polju umetniških praks / Nika Autor; somentor Sergej Kapus, 2011.
  • Telo, video in novi mediji / Ana Čigon; somentor Sergej Kapus, 2011.
  • Sodobna umetnost in sistemi moči / Staš Kleindienst; mentor Sergej Kapus, 2009.
  • Repolitizacija umetnosti: Nove radikalne kritične strategije / Sebastjan Leban; mentor Sergej Kapus, 2009.