izr. prof. dr. Nadja Zgonik

Nadja Zgonik, rojena 1964 v Postojni, je 1988 diplomirala, 1993 magistrirala in 1997 z disertacijo Mit nacionalnega v slovenski likovni umetnosti doktorirala na Filozofski fakulteti. V letih 1986–1987 je delala v ljubljanski Moderni galeriji, od 1989 pa je zaposlena na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, kjer predava umetnostno zgodovino in umetnostno teorijo in je vodja Katedre za teoretične vede. Od leta 1998 predava tudi na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL.

Področje njenega raziskovanja je likovna umetnost modernizma, postmodernizma in sodobnosti, s posebnim poudarkom na slovenski, kjer preučuje povezave z družbenim, ekonomskim in političnim kontekstom.

Doslej je izšlo šest njenih monografskih publikacij, kot pobudnica in urednica knjižne izdaje je vodila projekt pisanja zgodovine slovenske likovne umetnosti od sredine dvajsetega stoletja dalje v obliki gesel. Bila je med ustanovitelji in prva glavna urednica časopisa Moderne galerije M’ars (1989, prenehal z izhajanjem leta 2001).

Deluje tudi kot kot likovna kritičarka in gostujoča kustosinja in je zasnovala številne razstave, od avtorskih projektov, projektov za specifične prostore in monografskih predstavitev slovenskih umetnikov. Doslej je sodelovala z vsemi pomembnimi slovenskimi galerijami in pripravila več razstav slovenske umetnosti v tujini (Bologna, Bruselj, Benetke, Bonn, Voipaala, Šanghaj, Priština). Leta 2011 je bila komisarka Slovenskega paviljona na 54. Beneškem bienalu.

Je članica več strokovnih združenj: mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA, Slovenske sekcije PEN in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva.

Izbor referenc 2008–2013

  • ZGONIK, Nadja. Terminološki problemi v umetnostnem zgodovinopisju in kritištvu slovenske likovne umetnosti po letu 1945. Umet. kron., 2010, [Št.] 27, str. 3-13, ilustr. [COBISS.SI-ID 2733934]
  • ZGONIK, Nadja. Jezikovni eksperimenti na likovnem prizorišču sodobnosti. V: ZUPAN SOSIČ, Alojzija (ur.). Sodobna slovenska književnost : (1980-2010), (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 29). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 403-409. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp29/54_Zgonik.pdf. [COBISS.SI-ID 2774894]
  • ZGONIK, Nadja. Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945 : (devet monografskih slikarskih interpretacij), (Acta, 5). Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 2010. 200 str., ilustr. ISBN 978-961-92733-6-4. [COBISS.SI-ID 254685184]
  • ZGONIK, Nadja. Dimensions of the counter-monument as an anti-monumental and anti-memorial statement. V: CARBI, Giuliana (ur.). Continental breakfast : Place of encounter : Fifth CEI Venice forum for contemporary art curators. Trieste: Trieste Contemporanea, 2011, 2011, str. 132-138. [COBISS.SI-ID 2973038]
  • ZGONIK, Nadja, BRATUŠA, Mirko. Global Emotional Warming : Republic of Slovenia : Heaters fot hot feelings. V: CURIGER, Bice. Illuminations : 54.Esposizione Internazionale d’Arte : La Biennale di Venezia = 54th International Art Exhibition. [Venezia]: Marsilio Editori, 2011, 2011, str. 436. [COBISS.SI-ID 2973294]
  • ZGONIK, Nadja. Institucionalizacija kot umetniška praksa. V: OREL, Barbara (ur.), ŠORLI, Maja (ur.), TROHA, Gašper (ur.). Hibridni prostori umetnosti, (Zbirka Transformacije, knj. 33). Ljubljana: Maska, 2012, str. 155-177. [COBISS.SI-ID 3448411]

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Kiparstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Konserviranje in restavriranje likovnih del
Dodiplomski študij

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Dodiplomski študijski program
Podiplomski študij

Študent spozna sistemizirano predstavitev dogajanja in temeljnih teženj v slovenski umetnosti od šestdesetih let dalje (konceptualizem, minimalistične težnje, primarno slikarstvo, nova podoba, novo slovensko kiparstvo, kiparstvo osemdesetih let, umetnost devetdesetih let, sodobna umetnost). Osvoji temeljne pojme, ki opredeljujejo sodobne umetnostne situacije po medijski ter izrazni plati. Tako se seznani z umetnostnim kontekstom prostora, v katerem bo deloval, in posebej s specifičnostmi, veljavnimi za ta prostor, kar mu omogoča uvid v družbene in kulturne pogoje za svoje lastno ustvarjanje ter v razmere in stanje v sodobni umetnosti.

Podiplomski študijski program
Industrijsko in unikatno oblikovanje
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Oblikovanje vizualnih komunikacij
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Študent spozna dogajanje v zgodovini likovne umetnosti od leta 1945 dalje do sodobnega časa v kontekstu filozofskih in družbenih tokov ter teorij. Dobi vpogled v kronološko zaporedje gibanj in teženj v umetnosti visokega in poznega modernizma ter postmodernizma. Hkrati je sposoben samostojno uporabljati kriterije za vrednotenje del znotraj različnih medijskih praks moderne in sodobne umetnosti. Študent spozna aktualne umetnostnozgodovinske metodologije, kot so strukturalizem in poststrukturalizem, postkolonialna teorija ter teorije spolov in identitet. 

Podiplomski študij
Podiplomski študijski program

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Slikarstvo v vsakdanjem življenju / Blaž Mrva, mentorica Nadja Zgonik, somentor Srečo Dragan, 2012
  • Tracey Emin: Chateau de Tracy: teoretično delo; Mehanizmi prenosov v umetnosti: praktično delo / Petra Petančič; mentorica Nadja Zgonik, mentor Borut Vogelnik, 2010
  • Uprizoritve mesenosti: teoretično delo; Živali, rastline in ljudje v enem kosu mesa: praktično delo / Nevenka Miklič; mentorica Nadja Zgonik, mentor Gustav Gnamuš, 2009
  • Analiza vloge in funkcije tradicionalnih umetniških zvrsti kiparstva, slikarstva in risbe v sodobni umetnosti javnega prostora: teoretično delo / Gaja Zornada; mentorica Nadja Zgonik; Hiša v oblakih: praktično delo; mentor Matjaž Počivavšek, 2009
  • Feministična umetnost v Sloveniji / Ana Grobler; mentorica teoretičnega dela Nadja Zgonik, somentorica Tanja Mastnak; mentor praktičnega dela Dušan Bučar, somentor Bojan Gorenec, 2008

Magistrska dela:

  • Pornografija v interaktivnem likovnem prostoru kot sredstvo osvobajanja od heteronormativnega razumevanja seksualnih identitet / Ana Grobler; mentor Dušan Bučar, somentorica Nadja Zgonik, 2013
  • Iluzija slikarskega prostora: (dozdevnost v slikarstvu) / Denis Senegačnik; mentor Gustav Gnamuš, somentorica Nadja Zgonik, 2011