prof. Matjaž Počivavšek

Matjaž Počivavšek se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Diplomiral je na ALU v Ljubljani (1978), kjer je tudi dokončal kiparsko specialko (1980). Podiplomski študij je nadaljeval na New York Studio School v New Yorku (1980/81) in na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu (1983–1986). Od leta 1996 poučuje na ALUO v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani in Parizu.

Za svoje delo je prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (1980), nagrado Zlata ptica za kiparstvo (1980), nagrado The Pollock-Krasner Foundation New York (1991), nagrado Prešernovega sklada (1993) in Jakopičevo nagrado (2001). Imel je 30 samostojnih razstav in številne skupinske razstave doma in v tujini. Je tudi avtor več javnih spomenikov (Ljubljana, Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Zagorje ob Savi).

Pri svojem delu sledi pedagoškemu credu, ki ga najbolje ponazori odnos med učiteljem in učencem v zen budizmu. Tu učenec postavi vprašanje učitelju, a odgovora ne dobi. Vprašanje mu postavi še drugič in tretjič, a odgovora ni. Nazadnje odide v gozd in si tam postavi kočo. Po treh letih ves zasopel priteče k učitelju in mu reče: »Hvala!«

IZBOR REFERENC 2008–2013

Projekti, speljani v okviru študijskega procesa

  • Leta 2000 so se študentje kiparstva udeležili natečaja za doprsni portret Ite Rine, ki sta ga razpisali Občina Divača in Slovenska kinoteka. Izbrani kip študentke prvega letnika Maje B. Košir je bil odlit v bron in postavljen na borjač v Divači, mavčni odlitek pa na vhod kinoteke v Ljubljani.
  • Mentorstvo pri natečaju in izvedbi Deklice z rastočo knjigo, ki ga je organiziralo Društvo Rastoča knjiga; prva nagrada: Jernej Mali; kip Deklice s knjigo je bil postavljen maja 2004 v parku Rastoče knjige ob Železni cesti v Ljubljani.
  • Leta 2009 je Fakulteta za matematiko in fiziko odprla obnovljen Peterlinov paviljona in na vhodu postavila spominsko obeležje (relief) prof. dr. Antona Peterlina, delo študentke Neže Jurman, izbranem na internem natečaju kiparskega oddelka.

Samostojne razstave:

  • Circulo de bellas artes, Madrid, 2010
  • Galerie Art moments, Gradec, 2009
  • Galerie Kontra, Koper, 2009
  • Galerie 208 Chicheportiche, Pariz, 2008
  • Galerie Glesia, Ljubljana, 2008

Skupinske razstave:

  • Pot skozi skulpturo, Mestna galerija Ljubljana, 2012
  • Viennafair, Dunaj, 2010
  • Kiparstvo danes, Celje, 2010
  • Artexchange, Rovinj, 2009
  • ArtParis 08, Pariz, 2008

Javna plastika:

  • Skulptura v parku Škrabčeve domačije, Hrovača, Ribnica, 2012
  • Spomenik Zoranu Kržišniku, MGLC, Ljubljana, 2011

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Cilji predmeta je študentu, ki ni del programa Kiparstvo, preko izbranega profesorja kiparstva omogočiti kontakt z znanji in praksami s področja kiparstva oziroma sodobnih umetniških praks. Študent se nauči prepoznavanja smiselnosti uporabe kiparskih praks pri svojem delu in izbrati, organizirati ter konstruirati material za materializacijo ideje. Pridobi vedenje in izkušnje s področja opazovanja, konceptualiziranja, konstruiranja in upodabljanja kiparske oblike. Skozi neposredno in praktično snovanje in delo pridobi izkušnje in znanje za razumevanje sočasnih sodobnih umetniških praks in kritično preverjanje umetniških informacij. Sposoben je kontekstualizacije lastnega dela.

Podiplomski študijski program
Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

Namen predmeta je spoznavanje in neposredno obvladovanje tretje dimenzije, oblike, volumna. Študent pridobi bistveno znanje, temeljne in ključne informacije o kiparstvu, osnovne in praktične delovne izkušnje z raznovrstnimi kiparskimi materiali. Spozna široko paleto tako klasičnih kot tudi modernističnih znanj in veščin kiparskega medija, kjer je človeško telo prvi in osnovni motiv za kiparja, telo pa je kraj, izvor dojemanja in hkrati objekt percepcije. Nauči se prepoznavati različne kiparske oblikovno-vizualne tehnike in materiale (relief, kip, podstavek, javni kip, prostorske postavitve, instalacije); razvija sposobnosti za opazovanje, prepoznavanje in oblikovanje v materialu, snovi, pri čemer se spodbuja raba različnih kiparskih materialov, tradicionalnih in sodobnih (tradicionalni: glina, les, mavec, kamen, železo, baker, bron; sodobni: aluminij, umetne mase, smole, industrijski in »readymade« materiali, žica, vrvica, kavčuk, neon in tudi živi organski materiali in rastline, žima, mast, sladkor, čokolada …).

Podiplomski študijski program

Razvijanje umetnostne produkcije je neprestano podvrženo raziskovanju, kritičnemu mišljenju in ustvarjalnemu dvomu ter izbiri med na videz enakovrednimi rešitvami v lateralni smeri, kar vključuje vrsto refleksij, ki so procesno povezane in časovno pogojene. Ateljejsko delo je zato zasnovano projektno, kar podpira tudi horizontalen pristop študija na podlagi modularne sestave ateljejskih predmetov, ki obsegajo načrtovanje in razvijanje umetniških strategij, eksperimentiranje in realizacijo umetnostnih del. Študijski proces predpostavlja intenzivno angažiranost študenta ter mentorsko pozornost in kritične korekture in tematizacije pri kreaciji avtonomnih umetnostnih del in vzpodbujanje razvijanja osebnega in definiranje lastnega umetniškega izraza, pozicij znotraj sodobne umetnostne problematike.

Študent izbere temo seminarske naloge, ki izhaja iz njegovega dotedanjega dela in predstavlja osnovo programa za razvijanje avtorskega dela v času magistrskega študija. S profesorjem izbereta ustrezno teoretično gradivo za izvedbo seminarja in določita smeri in okvir naloge pri praktičnem delu. V seminarju se predstavi in vzpostavi zasnovo in cilje za osebni pristop k izbrani problematiki umetniške prakse in organizira produkcijo na način, ki ustreza zastavljeni dispoziciji. Cilj predmeta je usmeriti študenta k samostojnemu iskanju tistih teoretičnih in znanstvenih virov, ki mu bodo v pomoč pri nadaljnjem praktičnem delu in pri pripravi magistrske naloge.

V drugem in obenem zadnjem letniku magistrskega študijskega programa kiparstva se od študenta pričakuje visoko stopnjo samostojnosti in suverenega odločanja znotraj kiparskega oziroma umetniškega procesa. Ta se bo v nadaljevanju zaključil v avtorskem in avtonomnem pristopu k magistrski nalogi v obliki zrelega umetnostnega izraza s suvereno refleksijo lastnega ustvarjalnega dela in hkrati tudi kontekstualizacijo tega v širšem družbenem kontekstu. Ateljejsko delo je zasnovano procesno in projektno, kar študentu omogoča, da nadaljuje in razvija kompleksen delovni proces naloge z različnimi pristopi, kot je idejno načrtovanje, refleksija, eksperimentiranje in navsezadnje realizacija umetnostnega dela. Pričakuje se že zelo zrelo obvladovanje in povezovanje konceptualnih in tehničnih procesov realizacije kipa oziroma umetnostnega dela.

Oblikovanje vizualnih komunikacij
Dodiplomski študijski program

Cilji predmeta je študentu, ki ni del programa Kiparstvo, preko izbranega profesorja kiparstva omogočiti kontakt z znanji in praksami s področja kiparstva oziroma sodobnih umetniških praks. Študent se nauči prepoznavanja smiselnosti uporabe kiparskih praks pri svojem delu in izbrati, organizirati ter konstruirati material za materializacijo ideje. Pridobi vedenje in izkušnje s področja opazovanja, konceptualiziranja, konstruiranja in upodabljanja kiparske oblike. Skozi neposredno in praktično snovanje in delo pridobi izkušnje in znanje za razumevanje sočasnih sodobnih umetniških praks in kritično preverjanje umetniških informacij. Sposoben je kontekstualizacije lastnega dela.

Podiplomski študijski program

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Figuralika in konceptualizem / Tomislav Blažević; Mentor Matjaž Počivavšek, somentor Jure Mikuž, 2014
  • Efemerno v umetnosti / Polona Černe; Mentor Matjaž Počivavšek, somentorica Nadja Zgonik, 2013
  • Analiza vloge in funkcije tradicionalnih umetniških zvrsti kiparstva, slikarstva in risbe v sodobni umetnosti javnega prostora / Gaja Zornada; mentorica Nadja Zgonik; Hiša v oblakih: praktično delo; mentor Matjž Počivavšek, 2009
  • Telo – gib – kip / Katja Oblak; Mentor Matjaž Počivavšek, somentor Jiři Kočica, 2008
  • Pot čez Rožnik / Urša Florijančič; mentor Matjaž Počivavšek, somentor Tomaž Brejc, 2004

Magistrska dela:

  • Duša in roka / Katja Smerdu ; mentor Matjaž Počivavšek; somentor Igor Škamperle, 2013
  • Izbiram: sublimacijo / Ana Dumbović; mentor Matjaž Počivavšek, 2013
  • Govorica umetnosti; njen pogled, dotik, barva glasu ali drugače, teorija odgovora / Stefano Katunar; mentor Matjaž Počivavšek, 2013
  • Medprostor bivanja / Anja Kranjc; mentor Matjaž Počivavšek, 2011
  • Modularnost v skulpturi: modularnost kot povezava med skulpturo, arhitekturo in oblikovanjem – teoretična in praktična študija / Dražen Vitolović; mentor Matjaž Počivavšek, 2011
  • Videc / Borut Korošec; mentor Matjaž Počivavšek, 2006