izr. prof. mmag. Ksenija Čerče

Ksenija Čerče (1969) je diplomirala (1999) in magistrirala (2002) iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je med letoma 1988 in 1996 opravila študij na FNT TT Oblikovanje oblačil in tekstilij. Leta 2003 je prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje v Združenih državah Amerike, kjer je magistrirala iz videa in sound arta (pri Liz Phillips) na Purchase College State University of New York. Kot aktivna članica Cirkulacije 2 deluje med leti 2007 in 2011. Ustvarja tako na področju slikarstva kot na področju zvočne in video umetnosti, kjer je njeno delo usmerjeno k raziskovanju elementarnih tem : fenomenologiji materialnosti, doživljanju razmerij med vizualnim in slušnim zaznavanjem ter predvsem značaju večplastne soodvisnosti medijev, v katerih se porajajo.

Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je zaposlena kot izredna profesorica na področju slikarstva.

 

REFERENCE

Samostojne razstave (izbor)

2012

  • 2006-2012, Veleposlaništvo RS- Berlin, Berlin

2011

  • Dialog Čerče / Vucetić. rec # 21, zvočni video ambient, Umetnostna galerija Maribor, Sodni stolp, Maribor

2009

  • Ephemera, interaktivni 16 kanalni ambisonični ambient, Kunsthaus Graz – MKL, Gradec
  • Še ni brez naslova, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica
  • Dialog Vučetić / Čerče. Liquid, 8 kanalni zvočni video ambient, Kulturni centar Beograd, Javno kopališče, Beograd

2006

  • Slišane Slike, Galerija Equrna, Ljubljana

Skupinske razstave (izbor)

2014

  • Sodobno slovensko slikarstvo- Prve generacije po letu nič; od Joni Zakonjöek do Suzane Brborovič, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
  • 60! Panorama, Umetnostna Galerija Maribor, Maribor

2011

  • Sodobna umetnost iz Slovenije, Evropska centralna banka, Frankfurt am Main

2005

  • From the Perception Lab: Sound Show, Pelham Art Center, New York
  • Slovenska umetnost 1995–2005; teritoriji, identitete, mreže, Moderna galerija, Ljubljana

Nagrade (izbor)

  • 2003 Fulbrightova štipendija
  • 2010 Zlata ptica (s Cirkulacijo 2)

Objave (izbor)

  • Ksenija Čerče, Hortus Conclusus, Likovne besede, št. 61/62 zima 2002, pp. 93–97
  • Ksenija Čerče, Hortus Conclusus, v: House Chaos, The Woman and the Destroyed Home Discourse Re-Build, 359°- Network for Local and Subaltern Hermenautics, Skopje, 2003, pp. 96–108
  • 2011 Ksenija Čerče: Čas v sliki in kodiranje transformacij, Likovne besede, št. 94 zima 2011, pp. 32–39

Projekti, ki so bili speljani v okviru študijskega procesa

  • Preview- art fair Berlin 2013

 

 

Avtor fotografije: Damjan Švarc

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.

Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.

Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.

Študent se nauči obvladovanja teoretičnih in praktičnih znanj s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter njihove uporabe v praksi. Spozna zakonitosti novoveške perspektive in drugih prostorsko-plastičnih modelov, ki so se razvili na podlagi zgodovinskega razvoja slikarstva ter se seznani z možnostmi pristopa k likovni upodobitvi, kjer očitna podobnost med podobo in predmetom upodobitve ni v celoti prisotna oz. je razumljena kot distanca (razlika med podobo in predmetom upodobitve). Nauči se obvladovanja veščin ter smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije oz. razvijanja likovnih upodobitev v smeri poudarjanja razlik med podobo in predmetom upodobitve. Sposoben je prepoznati, izbrati in upodobiti tiste karakteristike vizualnih lastnosti predmeta, ki so podlaga za njihovo vizualno učinkovitost.

V 3. letniku študija študent že v tolikšni meri obvladuje problematiko risbe in njene integriranosti v druge načine likovnega izražanja, da lahko avtonomno razvija tiste njene vidike, ki jih potrebuje pri slikarskem, grafičnem, kiparskem in drugih vrstah dela, hkrati pa lahko sprosti lastne značajske potenciale in nagnjenja. Študent pozna multifunkcionalnost risbe kot izraznega sredstva (risba kot avtonomno delo, študijska risba, risba v funkciji načrtovanja kompozicije in projekta, risba kot skica za kompleksnejše delo in kot eksperiment ter risba kot žanr pri ilustraciji, animaciji, stripu in podobno). Sposoben je kreativnega razvijanja risbe kot medija, risarskega abstrahiranja oblik in s tem povezanega razvijanja pojmovnega mišljenja.

Poleg poglobljene ravni poučevanja slikarske problematike, se v tem letniku posveča dodatna mentorska pozornost osebnim nagnjenjem in preferencam študentov pri njihovi kreaciji avtonomnih likovnih del in osebnega izraza. Študent pridobi izkušnjo razlikovanja in primerjave zgodovinskih slogovnih sprememb, ki se nanašajo na koncept slikovne ploskve kot pokončne površine, v katero vstopamo s svojim telesnim križem. Spozna tehnike kolaža (dekolaža), asemblaža in (foto)montaže, ki temeljijo na vzpostavljanju razlik kot pogoju celote ter se posveča raziskovanju in razumevanju modernistične in postmodernistične umetnosti. V okviru rednega ateljejskega študija pripravi študent dela za uspešno opravljanje diplome na BA stopnji.

Podiplomski študijski program

Predmet je namenjen študentom, ki v svojem delu ohranjajo tesno povezavo s predlogo živega modela bodisi v kreiranju kompozicije ali v insceniranju predstavnosti vidnega. Risba je pri tem pojmovana kot sredstvo za vzpostavitev neposrednega odnosa s stvarmi, ki nas obkrožajo in kot razvijanje beleženja sledi videnega. Študent artikulira ideje in predstave o naravi linije, podobe, znaka, simbola, osnutka in koncepta ter o zmožnostih le-teh pri realizaciji konkretno zadanega cilja. Preko avtonomnega razvijanja problematike risbe po živem modelu in njene integriranosti v druge načine likovnega izražanja, se študentu krepi zavest o vzajemnosti odnosa med vizualno percepcijo in povratnim vplivom pojmovnega mišljenja. Obenem odkriva zmožnosti in eksperimentiranje z risbo kot načinom osebnega izraza, prav tako pa tudi kot posrednikom in predlogo za druge prakse, kot npr. fotografijo, video, slikarstvo, kiparstvo, instalacije ali performans.

Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

Pri upodabljanju človeškega telesa študent spozna razlike med vidnim in likovnim prostorom (s pomočjo znanja iz likovne anatomije – spoznavanja z notranjim ustrojem telesa in spoznavanja prostorsko-plastičnih vrednosti ter kontekstualizacije telesa-oblike) in se usposobi za večpomensko rabo risbe v kasnejših fazah študija in dela. Osvoji veščine sooblikovanja geometrijskih faktur in anatomskih struktur, razume linearno perspektivo in proporcionalne zasnove ter je sposoben usklajevanja risarskih globinskih (prostorskih) učinkov s slikovnimi (površinskimi). Spozna izrazne možnosti konturne risbe in možnosti vključevanja ploskve in tonskega prostora. Skozi spontano sestavljanje, kombiniranje in dopolnjevanje predstave vzorcev ostrijo svoj duhovni odnos do sveta, nižajo pragove zaznave in poglabljajo lastno senzibilnost.

Študent intenzivira oblikovno dojemanje, kreiranje in razmišljanje, ki se odpirajo novim vizualnim kontekstom, s čemer se širi po eni strani interpretativna mreža, po drugi strani pa možnost sintetičnega predvidevanja. Študent pridobi sposobnost za ustvarjalno rabo risarskih sredstev pri oblikovanju celovitega slikovnega prostora, usposobljenost za funkcionalno uporabo risbe pri načrtovanju slikarskih, kiparskih ali grafičnih likovnih del, sposobnost obvladovanja različnih risarskih pristopov, ki jih omogoča razumevanje in obvladovanje konturne risbe in sposobnost gradnje slikovnega polja s ploščenjem prostora in z izrabo predstavnih prostorskih možnosti, ki jih omogoča tonska lestvica.

Podiplomski študijski program