prof. dr. Jure Mikuž

Jure Mikuž se je rodil leta 1949 v Ljubljani, kjer je 1972 na Univerzi diplomiral iz zgodovine umetnosti in zgodovine. Med letoma 1972–1974 je bil kustos likovne zbirke v Muzeju ljudske revolucije Slovenije, nato pa do leta 1986 kustos-raziskovalec v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1975 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistriral z nalogo Nefiguralni elementi v slovenskem slikarstvu 16. stoletja, leta 1983 pa doktoriral z disertacijo Slovensko moderno slikarstvo in zahodna umetnost: od preloma s socialističnim realizmom do konceptualizma. Med leti 1986 do 1992 je bil direktor Moderne galerije v Ljubljani. Leta 1992 je bil habilitiran za izrednega profesorja na Univerzi v Ljubljani. V letih 1992–1993 je bil krajši čas namestnik ministra za kulturo Republike Slovenije, v letih 1993–1994 pa je študijsko bival v Parizu s pomočjo »Paul Getty Grant Programa«. Od leta 1996 naprej je profesor na ISH, od leta 2001 redni profesor in vodja programa Zgodovinska antropologija in smeri Zgodovinska antropologija likovnega. Leta 1998 je bil povabljen na »Getty’s Summer Institute for Visual and Cultural Studies« na University of Rochester, New York, ZDA. Med letoma 1999 in 2005 je bil trikrat povabljen kot gostujoči profesor na EHESS, Pariz in leta 2001 na MSH, Pariz. Leta 2010 je bil habilitiran kot redni profesor UL, kjer na ALUO poučuje teoretične predmete. Objavil je okoli 800 enot, od tega 15 knjig. Poleg tega je opravljal in še opravlja številne druge funkcije. Znanstvenoraziskovalni svet za humanistične vede ARRS je prepoznal delo Le sang et le lait kot enega izmed izjemnih znanstvenih dosežkov v letu 2013.

REFERENCE 2008–2013

Izvirni znanstveni članki

  • MEDEN-KLAVORA, Vlasta, MIKUŽ, Jure. Pigro: an “absolute individualist” and his portrait studies. Psychiatria Danub., 2011, vol. 23, no. 3, str. 275–280, ilustr. [COBISS.SI-ID 1485453]
  • MIKUŽ, Jure. Dubuffetovi Zidovi. Monitor ISH. [Tiskana izd.], 2009, let. 11, št. 1, str. 123–140. [COBISS.SI-ID 1451405]
  • MIKUŽ, Jure. Razvoj in dosežki zgodovinske antropologije. Monitor ISH. [Tiskana izd.], 2009, let. 11, št. 2, str. 57–104. [COBISS.SI-ID 1458317]

Samostojni znanstveni sestavki ali poglavje v monografski publikaciji

  • MIKUŽ, Jure. The role of the sculpture in Fritz Lang’s films: first German period, 1919–1933. V: La escultura en Fritz Lang. Madrid: Fundación Luis Seoane: Maia, 2008, str. 267–280. [COBISS.SI-ID 1420429]
  • MIKUŽ, Jure. 1890–1920 : francoski impresionizem kot kontekst in kot kanon. V: JAKI, Barbara (ur.), SMREKAR, Andrej (ur.), BREŠČAK, Mateja (ur.), BOBIČ, Pavlina. Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 : [Narodna galerija, Ljubljana, 23 april 2007 [i.e. 2008]-8. februar 2009], (Knjižnica Narodne galerije). Ljubljana: Narodna galerija, 2008, str. 46–56, ilustr. [COBISS.SI-ID 1387917]

Znanstvene monografije

  • MIKUŽ, Jure. Poti k razumevanju podobe, (Zbirka Apes). Ljubljana: Studia humanitatis, 2014. 192 str. ISBN 978-961-6798-43-3. [COBISS.SI-ID 274648320]
  • MIKUŽ, Jure, KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Le sang et le lait dans l’ imaginaire médiéval, (Opera Instituti Artis Historiae). Ljubljana: Založba ZRC, 2013. ISBN 978-961-254-484-3. http://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/jure_mikuz_le_sang_et_lait_0.pdf. [COBISS.SI-ID 268792576]
  • MIKUŽ, Jure, KOVAČIČ, Nataša (ur.), SIMONČIČ, Alenka (ur.). Pogledati – gledati, videti – uvideti : zgodovinsko-antropološke študije. Ljubljana: Narodna galerija, 2011. 279 str., ilustr. ISBN 978-961-6743-27-3. [COBISS.SI-ID 257524480]
  • MIKUŽ, Jure. Mušičeve Žale, (Zbirka Vodniki k arhitekturi, 2). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009. 71 str., ilustr. ISBN 978-961-268-000-8. [COBISS.SI-ID 244985600]
  • MIKUŽ, Jure, GOSTIŠA, Lojze (ur.). Vnderschidliche geistliche vnd weltliche Kupfferstich, Original vnd Copayen, welche von vornemben Künstlern vnd Kupfferstechern inventirt, gezeichnet, vnd ins Kupffer gradirt, vnd gestochen als von Calot, Callignom, Stepha: della Bella, Bosse, vnd dergleichen, (Iconotheca Valvasoriana, zv. 14). Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; Zagreb: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2008. 339 f., LXVII str., faks. ISBN 978-961-6242-81-3. [COBISS.SI-ID 238043648]
  • MIKUŽ, Jure, GOSTIŠA, Lojze (ur.). Vnderschidliche geistliche vnd weltliche Riß, vnd Zeichnungen, von vnderschidlichen Mahlern vnd Künstlern gueten vnd schlechten gezeichnet vnd gerissen, auch vnderschidliche Laub vnd Kräntter [sic] Blätter nach dem Leben abgetruckt, (Iconotheca Valvasoriana, zv. 17). Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; Zagreb: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2008. 464, [1] f., XCIV str., faks. ISBN 978-961-6242-88-2. [COBISS.SI-ID 239099904]

Prispevek na konferenci brez natisa

  • MIKUŽ, Jure. Preobrazba Polifemovega pogleda v slikarstvu Marija Pregla (1913-1967) : [predavanje na mednarodnem simpoziju Mit in pogled, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 21. – 24. 5. 2014]. Ljubljana, 22. 5. 2014. [COBISS.SI-ID 3299950]
  • MIKUŽ, Jure. Marij Pregelj’s fifty illustrations for Homer’s Iliad and Odyssey from 1949-1951 as the starting point of Slovenian modernist painting : predavanje na Classics and Class, Greek and Latin behind the Iron Curtain, International Conference, Ljubljana, September 26 – 28, 2013. Ljubljana, 2013. http://www.classics.si/. [COBISS.SI-ID 3221870]

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

3. letnik

1. semester

Cilj predmeta je študenta, ki je do 3. letnika prejel temeljna znanja o umetnostnih razdobjih, ustvarjalcih in posameznih spomenikih, seznaniti s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi in teoretskimi pristopi, ki so posredovana znanja omogočili. To ga bo pripravilo na zahtevno nalogo pisanja diplomske naloge prve stopnje. Pristopi novejših umetnostnih zgodovin temeljijo na analizi in interpretaciji tako umetniškega dela kot njegovega teoretskega in ideološkega konteksta. Predmet bo študenta usmeril pri odločitvi za enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v 6. semestru, Umetnostno teorijo ali Likovno teorijo.

3. letnik

1. semester

Cilj predmeta je študenta, ki je do 3. letnika prejel temeljna znanja o umetnostnih razdobjih, ustvarjalcih in posameznih spomenikih, seznaniti s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi in teoretskimi pristopi, ki so posredovana znanja omogočili. To ga bo pripravilo na zahtevno nalogo pisanja diplomske naloge prve stopnje. Pristopi novejših umetnostnih zgodovin temeljijo na analizi in interpretaciji tako umetniškega dela kot njegovega teoretskega in ideološkega konteksta. Predmet bo študenta usmeril pri odločitvi za enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v 6. semestru, Umetnostno teorijo ali Likovno teorijo.

Podiplomski študijski program

. letnik

1. semester

Namen predmeta je seznaniti študenta z najširšimi civilizacijskimi, ideološkimi, političnimi, kulturnimi in drugimi osnovami, ki pogojujejo in opredeljujejo likovno ustvarjanje in njegove specifike. Pri tem študenti spoznajo novejše metodologije umetnostnozgodovinske vede, ki so se razvile s strukturalizmom, poststrukturalizmom, semiotiko, novo psihoanalizo, dekonstruktivizmom ipd. Naučijo se uporabe metodologije ob konkretnih umetnostnih spomenikih, pojavih, ustvarjalcih in razdobjih. Spoznavajo in razumevajo potrebo po analitičnem pristopu k ustvarjalnemu delu in njegovo umeščenost v najširši antropološki kontekst. S tem širijo svoja intelektualna obzorja in spoznavni potencial, kar jim pomaga naučiti se obvladovanja mehanizmov sodobnega sveta na samostojen raziskovalen način.

Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

3. letnik

1. semester

Cilj predmeta je študenta, ki je do 3. letnika prejel temeljna znanja o umetnostnih razdobjih, ustvarjalcih in posameznih spomenikih, seznaniti s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi in teoretskimi pristopi, ki so posredovana znanja omogočili. To ga bo pripravilo na zahtevno nalogo pisanja diplomske naloge prve stopnje. Pristopi novejših umetnostnih zgodovin temeljijo na analizi in interpretaciji tako umetniškega dela kot njegovega teoretskega in ideološkega konteksta. Predmet bo študenta usmeril pri odločitvi za enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v 6. semestru, Umetnostno teorijo ali Likovno teorijo.

Podiplomski študijski program

. letnik

1. semester

Namen predmeta je seznaniti študenta z najširšimi civilizacijskimi, ideološkimi, političnimi, kulturnimi in drugimi osnovami, ki pogojujejo in opredeljujejo likovno ustvarjanje in njegove specifike. Pri tem študenti spoznajo novejše metodologije umetnostnozgodovinske vede, ki so se razvile s strukturalizmom, poststrukturalizmom, semiotiko, novo psihoanalizo, dekonstruktivizmom ipd. Naučijo se uporabe metodologije ob konkretnih umetnostnih spomenikih, pojavih, ustvarjalcih in razdobjih. Spoznavajo in razumevajo potrebo po analitičnem pristopu k ustvarjalnemu delu in njegovo umeščenost v najširši antropološki kontekst. S tem širijo svoja intelektualna obzorja in spoznavni potencial, kar jim pomaga naučiti se obvladovanja mehanizmov sodobnega sveta na samostojen raziskovalen način.

. letnik

. semester

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

. letnik

1. semester

Namen predmeta je seznaniti študenta z najširšimi civilizacijskimi, ideološkimi, političnimi, kulturnimi in drugimi osnovami, ki pogojujejo in opredeljujejo likovno ustvarjanje in njegove specifike. Pri tem študenti spoznajo novejše metodologije umetnostnozgodovinske vede, ki so se razvile s strukturalizmom, poststrukturalizmom, semiotiko, novo psihoanalizo, dekonstruktivizmom ipd. Naučijo se uporabe metodologije ob konkretnih umetnostnih spomenikih, pojavih, ustvarjalcih in razdobjih. Spoznavajo in razumevajo potrebo po analitičnem pristopu k ustvarjalnemu delu in njegovo umeščenost v najširši antropološki kontekst. S tem širijo svoja intelektualna obzorja in spoznavni potencial, kar jim pomaga naučiti se obvladovanja mehanizmov sodobnega sveta na samostojen raziskovalen način.

Industrijsko in unikatno oblikovanje
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program

. letnik

. semester

Študent se pri predmetu spozna s pomembnimi prelomnicami v moderni in sodobni umetnosti ter si pridobi pregled nad umetniškimi praksami v razmerju do teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene. Pri tem si pridobi poglobljen uvid v teoretične koncepte, ki določajo te modele, ter se spozna z aktualno relevantnimi metodologijami umetnostnega interpretiranja od družbene teorije umetnosti do psihoanalize in feministične umetnostne teorije ter semiotike in poststrukturalizma. Po vsebini se spozna z avantgardnimi in neoavantgardnimi gibanji, povezavami med eksistencializmom in likovno umetnostjo, totalitarizmi, politično in aktivistično umetnostjo, analitičnimi modeli umetniških praks (minimalizma, konceptualne umetnosti in primarnega slikarstva), geopolitičnimi razvojnimi shemami modernistične in postmodernistične umetnosti, z analizo slikovnega polja in kiparske transformacije od kipa do objekta in z ekstravaganco in razmerjem umetnine s kičem. Študent si na podlagi seznanitve z umetnostnimi modeli, ki vplivajo tudi na oblike aktualne umetnostne produkcije – posebej v povezavi s specifičnostmi, veljavnimi za naš prostor, pridobi razumevanje vzvodov, po katerih deluje likovna umetnost, in spozna družbene ter kulturne pogoje za svoje lastno delovanje.

Oblikovanje vizualnih komunikacij
Dodiplomski študijski program

3. letnik

2. semester

Študent spozna temeljne tekste iz novoveške umetnostne teorije. Sposoben je povezovanja znanj iz filozofije, estetike, literarne teorije, sociologije umetnosti in psihoanalize. Nauči se oblikovanja inovativnih teoretskih stališč in pisanja strokovnih tekstov ter povezovati teoretske modele z ustvarjalno prakso (ateljejsko delo). Spozna ustroj ter pomen kritiškega diskurza o likovni umetnosti od Platona do postmodernizma (Derrida). Na tej podlagi je študent sposoben večplastne analize in kritike kulturnih in umetniških pojavov, teorij in konceptov, pridobljeno znanje pa se zrcali tudi v njegovem splošnem pogledu na svet in umetnost.

3. letnik

2. semester

Študent spozna temeljne tekste iz novoveške umetnostne teorije. Sposoben je povezovanja znanj iz filozofije, estetike, literarne teorije, sociologije umetnosti in psihoanalize. Nauči se oblikovanja inovativnih teoretskih stališč in pisanja strokovnih tekstov ter povezovati teoretske modele z ustvarjalno prakso (ateljejsko delo). Spozna ustroj ter pomen kritiškega diskurza o likovni umetnosti od Platona do postmodernizma (Derrida). Na tej podlagi je študent sposoben večplastne analize in kritike kulturnih in umetniških pojavov, teorij in konceptov, pridobljeno znanje pa se zrcali tudi v njegovem splošnem pogledu na svet in umetnost.

3. letnik

2. semester

Študent spozna temeljne tekste iz novoveške umetnostne teorije. Sposoben je povezovanja znanj iz filozofije, estetike, literarne teorije, sociologije umetnosti in psihoanalize. Nauči se oblikovanja inovativnih teoretskih stališč in pisanja strokovnih tekstov ter povezovati teoretske modele z ustvarjalno prakso (ateljejsko delo). Spozna ustroj ter pomen kritiškega diskurza o likovni umetnosti od Platona do postmodernizma (Derrida). Na tej podlagi je študent sposoben večplastne analize in kritike kulturnih in umetniških pojavov, teorij in konceptov, pridobljeno znanje pa se zrcali tudi v njegovem splošnem pogledu na svet in umetnost.

Podiplomski študijski program

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Mentor pri diplomskih delih

  • ŽIVKOVIČ, Sara. Tisočeri obrazi umetnostnega trga. Ljubljana, 2013.
  • MITROVIĆ, Slađana. Ekscesivno telo. France Mihelič in Pablo Picasso v igri med likovno in pornografsko reprezentacijo: teoretično delo. Ekspresija ženskega telesa na robu: praktično delo : diplomsko delo A. Ljubljana, 2009.

Mentor pri magistrskih delih

  • RADOJEVIĆ, Lidija. Konstitucija subjekta skozi glasbo, Ljubljana, 2010

Mentor pri doktorskih disertacijah

  • INHOF, Robert. Luthrova reformacija v retoričnem zrcalu podobe : teologija, folklora, podoba : doktorska disertacija. Ljubljana: [R. Inhof], 2014. 343 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 1532557]
  • BRATUŠA, Sandra. Problematika javnega kiparskega spomenika v samostojni Sloveniji : evidenca, sistematizacija, klasifikacija in analiza kiparskih spomenikov v javnem, eksteriornem, profanem prostoru na Slovenskem od leta 1991 : doktorska disertacija. Ljubljana: [S. Bratuša], 2014. 231 str., 360 str. pril, ilustr. [COBISS.SI-ID 1532301]
  • IVANOVIĆ, Nataša. Krajina v opusu Lovra Janše (1749-1812). Umetnikova dela, njihova recepcija in kontekst : doktorska disertacija. Ljubljana: [N. Ivanović], 2014. 373 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1528205]
  • MITROVIĆ, Slađana. Seksualno in podoba 20. stoletja : konstrukcija ženskega organa v likovnem mišljenju : doktorska disertacija. Ljubljana: [S. Mitrović], 2013. 173 f., [66] f. pril. [COBISS.SI-ID 1526925]
  • GRAFENAUER, Petja. Vzporedna slikarska linija : slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1926-2009 : doktorska disertacija. Ljubljana: [P. Grafenauer], 2010
  • GNAMUŠ, Nadja. Slokovni modeli modernizma in njihova postmodernistična transformacija. Ljubljana, 2009.
  • MIHALJ, Boris. Teihoskopija : uporaba dramaturškega sredstva v likovnem : doktorska disertacija. Ljubljana, 2008