izr. prof. dr. Uršula Berlot Pompe

Uršula Berlot se je rodila 1973 v Ljubljani. Po končani Naravoslovno-matematični srednji šoli je dve leti študirala filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Magistrirala je leta 2002 in doktorirala leta 2010 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, kjer je trenutno zaposlena kot izredna profesorica.

Deluje kot vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in predavateljica, posveča se povezovanjem umetnosti in znanosti. Umetniško prakso usmerja v ukvarjanje z zaznavo in zavestjo, v svetlobnih in kinetičnih instalacijah raziskuje oblike mentalnih krajin, simulirane narave ter razmerja med telesom in tehnologijo.

Za svoje umetniško delo je prejela priznanje za pomembne umetniške dosežke Univerze v Ljubljani (2008); štipendijo Schering Stiftung in enoletno rezidenčno bivanje v Kunstlerhaus Bethanien, Berlin (2007); nagrado fundacije Pollock-Krasner, New York (2005); nagrado Henkel Art Award, KulturKontakt Austria, Dunaj (2004).

Izbor referenc 2008-2013

Samostojne razstave:

2012

  • Ljubljana, Slovenija, Galerija Equrna, ‘Vanitas’

2010

  • Ljubljana, Slovenija, Bežigrajska galerija 2, ‘Introspekcija’
Skupinske razstave:

2013

  • Trst, Italija, Museo Revoltella, ‘Museo Illuminato’,

2012

  • San Vito al Tagliamento, Italija, Palazzo Altan, ‘Palinsesti – Sound Boxes’
  • Maribor, Slovenija, UGM, ‘Skoraj pomlad – 100 let slovenske umetnosti’

2011

  • Frankfurt am Main, Nemčija, European Central Bank, ‘Contemporary Art From Slovenia’

2009

  • Bologna, Italija, Galerija Enrico Astuni, ‘SCI-ART’
  • Rijeka, Hrvaška, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Biennale Quadrilaterale 3: ‘Angles and Intersections’

2008

  • Eindhoven, Nizozemska, Glow 08, ‘Airscapes’
  • Berlin, Nemčija, Haus der Kulturen der Welt, ‘Transmediale 08: Conspire’

Bibliografija:

  • Likovna anatomija: univerzitetni učbenik (elektronski vir), Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, 2013.
  • Duchamp in mimesis. Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, 2011.
  • Biomimesis in sodobna umetnost, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in antropologijo, let. XXXIX, 2011, št. 244, Ljubljana, 2011.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume vlogo likovne anatomije v likovni umetnosti in likovni praksi. Pridobi osnove znanja o anatomiji človeškega telesa, obravnavani po sistemskih sklopih. Po končanem programu je študent sposoben reflektiranega analitičnega mišljenja pri razumevanju notranje strukture telesa kot oblike in odnosov do njene zunanjosti, kreativne rabe znanj s področja likovne anatomije v ateljejski praksi in prevajanja anatomske strukture v dvodimenzionalno ritmično strukturiranje prostora. Pridobljeno znanje in sposobnost reflektiranega analitičnega mišljenja kreativno uporabi v praksi, pri načrtovanju in izvedbi likovnega dela, tako v zvrsteh figuralne umetnosti, kot tudi v konceptualnih umetniških praksah, ilustraciji, animiranemu filmu, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev.

Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.

Študent spozna različne pristope v obravnavi prostora v moderni in sodobni umetnosti in je usmerjen k analizi in kritični refleksiji teh pristopov. Razume pomen strukturiranja prostora umetnine v odnosu do razstavnega konteksta (t. i. zunanjega prostora). Pridobi znanje za načrtovanje prostorskih kompozicij, za smotrno uporabo različnih optičnih priprav in pripomočkov v likovnem delu. Študent zna praktično uporabiti pridobljeno znanje prostorskih zasnov pri ateljejskem delu: pri risanju in slikanju predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se na dvorazsežni slikovni površini z uporabo znanja prostorskih ključev in projekcij pokažejo tako, da ohranijo vtis o svoji telesnosti, prostorski umeščenosti in proporcionalnosti.

Podiplomski študijski program
Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume vlogo likovne anatomije v likovni umetnosti in likovni praksi. Pridobi osnove znanja o anatomiji človeškega telesa, obravnavani po sistemskih sklopih. Po končanem programu je študent sposoben reflektiranega analitičnega mišljenja pri razumevanju notranje strukture telesa kot oblike in odnosov do njene zunanjosti, kreativne rabe znanj s področja likovne anatomije v ateljejski praksi in prevajanja anatomske strukture v dvodimenzionalno ritmično strukturiranje prostora. Pridobljeno znanje in sposobnost reflektiranega analitičnega mišljenja kreativno uporabi v praksi, pri načrtovanju in izvedbi likovnega dela, tako v zvrsteh figuralne umetnosti, kot tudi v konceptualnih umetniških praksah, ilustraciji, animiranemu filmu, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev.

Študent spozna različne pristope v obravnavi prostora v moderni in sodobni umetnosti in je usmerjen k analizi in kritični refleksiji teh pristopov. Razume pomen strukturiranja prostora umetnine v odnosu do razstavnega konteksta (t. i. zunanjega prostora). Pridobi znanje za načrtovanje prostorskih kompozicij, za smotrno uporabo različnih optičnih priprav in pripomočkov v likovnem delu. Študent zna praktično uporabiti pridobljeno znanje prostorskih zasnov pri ateljejskem delu: pri risanju in slikanju predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se na dvorazsežni slikovni površini z uporabo znanja prostorskih ključev in projekcij pokažejo tako, da ohranijo vtis o svoji telesnosti, prostorski umeščenosti in proporcionalnosti.

Pri predmetu gre za poglabljanje in nadaljnjo rabo znanj iz predmeta Prostorske zasnove II. Študent pridobi znanje za sestavljeni perspektivni prostor, za uporabo stopnjevane ali zmanjševane globinske percepcije, za gradnjo globine in volumna v sliki in ostale pristope k načrtovanju likovnega dela. Pri tem je seznanjen z različnimi optičnimi napravami, kot so perspektivne mašine, kamere in optični inštrumenti, ki se jih na podlagi izkazanega interesa lahko tudi nauči uporabljati.

Podiplomski študijski program

Študent pri predmetu spoznava različne pristope k telesu v vizualni umetnosti in teoretska izhodišča ter estetske pristope k upodabljanju in uprizarjanju telesa. Predmet s posebnim poudarkom obravnava interdisciplinarnost, procesualnost, izmenjavo, performativne značilnosti sodobne umetnosti in vlogo živega dogodka v vizualni umetnosti. Pri tem se študent poleg argumentiranja umetniških in strokovnih vidikov telesne umetnosti, živega dogodka in performansa nauči prepoznavanja razlik med artikulacijami živega dogodka in refleksije o vlogi telesa v sodobnem umetniškem delu. V povezavi z znanstvenimi obravnavami telesa in z uporabo novih tehnologij zna pristopiti k ustvarjanju telesne umetnosti in razume dinamiko uprizarjanja telesa na interdisciplinaren način.

Cilj predmeta je poglobitev teoretskega znanja in razumevanja prostorskih zasnov ter njihova nadgradnja z natančnejšim poznavanjem prostorskih konceptov in njihovih likovnih interpretacij v moderni in sodobni umetnosti. Študent si pridobi strokovno znanje o sistematizaciji in vrstah likovnih prostorov, vpogled v različne prostorske koncepte in likovne obravnave prostora v sodobnih praksah vizualne umetnosti s poudarkom na vplivu novih tehnologij, digitalnih medijev in sodobnih znanstvenih teorij na spremembe zaznavanja, razumevanja in reprezentiranja prostora v likovni umetnosti. S tem predmet pripomore k študentovi sposobnosti ustvarjalnega raziskovanja in povezovanja teoretskih izhodišč s praktičnim umetniškim delom.

Industrijsko in unikatno oblikovanje
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program

Študent pri predmetu spoznava različne pristope k telesu v vizualni umetnosti in teoretska izhodišča ter estetske pristope k upodabljanju in uprizarjanju telesa. Predmet s posebnim poudarkom obravnava interdisciplinarnost, procesualnost, izmenjavo, performativne značilnosti sodobne umetnosti in vlogo živega dogodka v vizualni umetnosti. Pri tem se študent poleg argumentiranja umetniških in strokovnih vidikov telesne umetnosti, živega dogodka in performansa nauči prepoznavanja razlik med artikulacijami živega dogodka in refleksije o vlogi telesa v sodobnem umetniškem delu. V povezavi z znanstvenimi obravnavami telesa in z uporabo novih tehnologij zna pristopiti k ustvarjanju telesne umetnosti in razume dinamiko uprizarjanja telesa na interdisciplinaren način.

Cilj predmeta je poglobitev teoretskega znanja in razumevanja prostorskih zasnov ter njihova nadgradnja z natančnejšim poznavanjem prostorskih konceptov in njihovih likovnih interpretacij v moderni in sodobni umetnosti. Študent si pridobi strokovno znanje o sistematizaciji in vrstah likovnih prostorov, vpogled v različne prostorske koncepte in likovne obravnave prostora v sodobnih praksah vizualne umetnosti s poudarkom na vplivu novih tehnologij, digitalnih medijev in sodobnih znanstvenih teorij na spremembe zaznavanja, razumevanja in reprezentiranja prostora v likovni umetnosti. S tem predmet pripomore k študentovi sposobnosti ustvarjalnega raziskovanja in povezovanja teoretskih izhodišč s praktičnim umetniškim delom.

Mentorstvo diplomskih in magistrskih del

Diplomska dela:

  • Denise Kokalj: Figura danes: med erotiko in pornografijo; mentor Zmago Lenardič, somentorica Uršula Berlot; 2010
  • Tit Nešović: Razgradnja in transformacija filmske podobe; mentor Bojan Gorenec; mentorica Uršula Berlot, 2011
  • Anamari Hrup: Sinteza med predmetnim in abstraktnim v slikovnem polju skozi analizo lastnega dela in del izbranih avtorjev, mentor Žiga Kariž, somentorica Uršula Berlot; 2012
  • Maruša Meglič: Izpovedna umetnost Louise Bourgeois; odkrivanje aspektov ženskega skozi umetnost; mentor Žiga Kariž, somentorica Uršula Berlot; 2012
  • Voranc Kumar: Projekcija in prostor razlike; mentor Jože Barši, somentorica Uršula Berlot; 2012