O ALUO

ALUO deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani. Ponaša se z dolgoletno tradicijo. Ustanovljena je bila 27. oktobra 1945 kot Akademija upodabljajočih umetnosti, na kateri je potekal študij slikarstva in kiparstva. V času obstoja je akade­mija večkrat spremenila ali dopolnila svoje ime, skladno z razvojem pa se je tudi širila. Leta 1984 se je študij razširil na področje industrijskega oblikovanja in oblikovanja vizualnih komunikacij, dobrih deset let pozneje pa še na področje konservatorstva – restavratorstva.

Danes poteka študij na petih oddelkih ALUO, ki zajemajo področja likovne umetnosti, konservatorstva – restavratorstva in oblikovanja.

Študij se izvaja v manjših skupinah, v katerih z individualnim pristopom prek konzultacij, korektur, diskusij in seminarjev razvijamo študentovo kreativnost in inovativnost ter poudarjamo pomen in vlogo svojih strok v širšem družbenem kontekstu, da bi gradili na odgo­vornosti posameznikov.

Študij je dopolnjen s teoretičnimi vsebinami in tehnično-tehnološkimi znanji.

Glede na to, da smo med šolami z naše univerze blizu vrha po mednarodni izmenjavi študentov, je treba poudariti, da gradimo sodelovanje s tujimi partnerji na področju izmenjave in vključevanja študentov v projekte, razstave, natečaje, konference itn.

poslanstvo in vizija

Poslanstvo

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je bila ustanovljena z namenom, da bi tudi v našem nacionalnem prostoru vzpostavili izobraževanje na področju likovne umetnosti na visokošolski ravni. V času od svojega nastanka se je razvijala in širila, tako da danes izobražuje študente na področjih likovne umetnosti, oblikovanja in konservatorstva – restavratorstva. Svoje poslanstvo izvaja skozi naslednje dejavnosti:

  • Izvajanje univerzitetnih študijskih programov prve stopnje za temeljne umetniške poklice s področij slikarstva, kiparstva, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter konservatorstva-restavratorstva
  • Izvajanje magistrskih študijskih programov druge stopnje za temeljne umetniške poklice s področij slikarstva, kiparstva, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter konservatorstva-restavratorstva
  • Izvajanje aktivne umetniške in oblikovalske dejavnosti na področjih slikarstva, kiparstva, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter konservatorstva-restavratorstva doma in v tujini
  • Izvajanje raziskovalne in založniške dejavnosti na področju likovnih, restavratorskih in oblikovalskih ved

V danih prostorskih in materialnih okvirih se akademija opira na preizkušene in premišljene celostne metode poučevanja in raziskovanja, katerih poglavitni cilj je kakovostno in na mednarodno primerljiv način vzpostavljati okvir lastne dejavnosti.

Vizija

V današnjem času lahko umetnost in kultura preko spodbujanja kreativnosti in iskanja inovativnih rešitev veliko prispevata k splošnemu razvoju družbe. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje se zato izrecno trudi oblikovati sodobne in kakovostne študijske programe, ki bodo vodili k izpeljavi naslednjih ciljev:

  • Ohranitev vodilne vloge na področju izobraževanja in raziskovanja likovne umetnosti, oblikovanja in restavratorstva v Sloveniji
  • Pospeševanje mednarodnega sodelovanja
  • Vzpostavitev tretjestopenjskega študija na področju umetnosti
  • Stalno vzdrževanje kompetitivnega polja raziskovanja in napredka na področjih, ki se poučujejo na akademiji
  • Povečevanje sodelovanja z ostalimi področji poučevanja in raziskovanja na univerzi in širše
  • Z novogradnjo treh akademij Univerze v Ljubljani dati novo razsežnost sodelovanju med različnimi umetniškimi področji

Zgodovina

Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje (ALUO) je najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje likovnih umetnosti in oblikovanja, ki leta 2015 praznuje sedemdesetletnico obstoja. Deluje v sklopu Univerze v Ljubljani (UL). Ustanovljena je bila takoj po koncu druge svetovne vojne, 27. oktobra 1945. S tem dejanjem so se izpolnila večdesetletna prizadevanja slovenskih likovnih umetnikov, ki so do tedaj študirali v tujini (Dunaj, München, Praga, Zagreb), da bi imeli svojo akademijo.

V časih povojne obnove in vseh dinamičnih sprememb v drugi polovici 20. stoletja je odločujoče zaznamovala zgodovino slovenske umetnosti, saj se je na njej šolala velika večina v Sloveniji delujočih slikarjev, kiparjev, oblikovalcev in restavratorjev, pa tudi profesorjev, ki danes poučujejo na njej. ALUO je bila aktivna sooblikovalka vseh bistvenih dogodkov v zgodovini slovenske umetnosti. Njeni profesorji so prispevali k hitrejšemu prelomu s socialističnim realizmom, sodelovali pri ustanovitvi ljubljanskega grafičnega bienala leta 1955 in temeljno prispevali k razvoju Ljubljanske grafične šole. Uspehi slovenske grafike so v šestdesetih letih prispevali k temu, da je ljubljanska Akademija postala študijski center jugoslovanske grafike. Tudi konceptualizem in skupina OHO ter potem retroavantgarda s skupino Irwin, sta gibanji, ki sta se začeli med študenti na ALUO.

Pomemben razvojni korak v prizadevanjih za profesionalizacijo in razcvet slovenskega oblikovanja je bil opravljen leta 1984, ko je bil ustanovljen Oddelek za oblikovanje, ki je danes sestavljen iz Oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje in Oddelka za vizualne komunikacije. Od leta 1996 deluje samostojni Oddelek za restavratorstvo.

Prvič se je zamisel, da bi visokošolsko umetniško izobraževanje na UL potekalo v novi skupni zgradbi akademij, porodila rektorjem treh akademij v začetku leta 1946. Vnovič so jo obudila prizadevanja akademij po letu 2004. Zamisli, kakšna naj bi bila najustreznejša rešitev prostorske problematike umetniškega študija na UL, se še vedno krešejo, na akademiji pa upamo na rešitev, ki bo čim hitreje omogočila, da bodo prostorski pogoji za pedagoško delo olajšali stik s sodobnim dogajanjem na področju umetniških ustvarjalnih praks.

 

KRONOLOGIJA

 

1944 

Slovenski umetniki, partizani so začeli na osvobojenem ozemlju v Beli krajini snovati idejo o ustanovitvi slovenske akademije za likovno umetnost.

 

1945 

Akademija upodabljajočih umetnosti (AUU) je bila ustanovljena z uredbo Narodne vlade Slovenije, sprejeto 8. oktobra in objavljeno 27. oktobra v Uradnem listu SNOS in NVS, št. 47.

7. novembra 1945 je bila v stanovanju Božidarja Jakca na Ciril-Metodovem trgu 21/IV prva seja AUU v zasedbi: Nikolaj Pirnat, France Mihelič, Božidar Jakac, Slavko Pengov (zapisnikar), Gojmir Anton Kos in Boris Kalin. Nekaj dni pred tem, 5. novembra, je minister za prosveto Ferdo Kozak imenoval omenjene za redne profesorje. Božidar Jakac je postal prvi rektor, Gojmir Anton Kos pa prorektor in odgovorni za finance.

Prvi sprejemni izpiti so potekali med 3. in 7. decembrom, vpisovanje prvih študentov na novo ustanovljeno akademijo pa 15. decembra 1945.

1. 7. novembra 1945 je bila v stanovanju Božidarja Jakca na Ciril Metodovem trgu 21/IV prva seja AUU v zasedbi Nikolaja Pirnata, Franceta Miheliča, Božidarja Jakca, Slavka Pengova (zapisnikar), Gojmirja Antona Kosa in Borisa Kalina.

Sprejemni izpiti so potekali med 3. in 7. decembrom, vpisovanje prvih študentov na novo ustanovljeno AUU v severnem krilu Poljanske gimnazije pa 15. decembra 1945. Na vpis čakajo Vladimir Lakovič, Ivan Seljak Čopič, Julijan Renko in Alojz Lavrič, poleg tajnik Vladimir Koch.

Študentsko delo pri urejanju novih prostorov AUU, ki ga nadzoruje prof. B. Kalin. Konec leta 1945.

Montaža napisne table na Strossmayerjevi 1. Konec leta 1945.

1946

Redni pouk se je začel 14. januarja 1946 v prirejenih prostorih nekdanje licejske knjižnice v severnem krilu Poljanske gimnazije na Strossmayerjevi ulici na Poljanah in je februarja polno zaživel. Do leta 1947 so bili dodatno urejeni še prostori na podstrešju v istem poslopju.

Zamisel, da bi visokošolsko umetniško izobraževanje teklo v novi zgradbi treh akademij so poskušali uresničiti rektorji treh umetniških akademij v začetku leta 1946.

Profesorski zbor v novi akademiji: B. Kalin, G. A. Kos, F. Mihelič, N. Pirnat in S. Pengov ter tajnik V. Koch. Januar 1946.

V slikarskem ateljeju. 1946.

Izdelava figure slikarja za prvomajsko parado: Julijan Renko. 1946.

1947

Leta 1947 je bil na AUU uveden specialistični (podiplomski) študij na področju slikarstva, kiparstva in grafike.

 

1948

Od leta 1948 dalje se je študij začenjal z obveznim pripravljalnim letnikom, tako da je je vse do leta 1959 študij skupaj s »pripravljalko« na AUU trajal pet let.

 

1954

Uveden specialistični študij restavriranja in konserviranja.

Prva ekskurzija študentov AUU v tujino, na beneški bienale. Pomagajo jo organizirati študenti sami. Spremlja jih honorarni prof. umetnostne zgodovine Fran Šijanec.

Prepoved samostojnega razstavljanja ali nastopanja na razstavah, ki jih ni pripravila AUU, preneha veljati.

Udarniško delo profesorjev ob izkopavanju temeljev za novo akademijo na Stossmayerjevi: Marij Pregelj in S. Pengov. 1954.

Skupinski posnetek s prof. F. Šijancem na trgu San Marco. 1954.

1955  

Prva redno zaposlena profesorica je bila od 1. februarja leta 1955 dalje dr. Jelisava (Špelca) Čopič, ki je poučevala umetnostno zgodovino.

 

1956

Diplomske izpite so na akademiji uvedli leta 1956 kot edini v Jugoslaviji. V teh letih so slikarji dobili v roke čopič šele po treh letih študija. Vse dotlej so se smeli posvečati le risbi.

Razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti v Jakopičevem paviljonu, od 6. do 15. junija 1956.

Razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti v Jakopičevem paviljonu, od 6. do 15. junija 1956.

Profesorski zbor: stojijo profesorji Riko Debenjak, grafični laborant Ivan Ogrin, Slavko Pengov, Nikolaj Omersa, Špelca Čopič, Boris Fakin (Igor Torkar), tajnica Pia Vavpotič, Mirko Šubic, Karel Putrih, Maksim Sedej, Zdenko Kalin in Marij Pregelj, sedijo Gojmir Anton Kos, Boris Kalin, Gabrijel Stupica, Božidar jakac in France Mihelič. 1956.

1959

Od letnika 1959/60 opuščen pripravljalni letnik zaradi zakonsko določenega skrajšanja visokošolskega študija.

Leta 1959 je dobila akademija nove prostore v nekdanji osnovni šoli Vrtača na Erjavčevi cesti. Pouk je v tem obdobju potekal na treh koncih: rektorat z upravo, tehničnimi oddelki in delom učilnic je bil na Vrtači, v Poljanski gimnaziji so ostali višji letniki slikarstva in oddelek za grafiko, restavratorsko-konservatorski oddelek je ostal v Narodni galeriji.

 

1960   

Prvi od diplomantov ljubljanske AUU, ki je začel poučevati na njej, je bil kipar Drago Tršar, ki je prišel na oddelek za kiparstvo 1. januarja 1960 kot asistent po smrti prof. Frančiška Smerduja leta 1959.

 

1961 

Začetek gradnje novega trakta AUU na Erjavčevi cesti po načrtih arhitekta Vinka Glanza in adaptacija starega trakta.

Na prvi seji akademijskega sveta AUU v Ljubljani 27. novembra 1961 v razširjenih prostorih na Erjavčevi cesti so odobrili predlog za preimenovanje Akademije upodabljajočih umetnosti v Akademijo likovnih umetnosti.

 

1962

Oktobra selitev v novozgrajene prostore, ki še vedno ne zadoščajo za vse potrebe akademije.

Selitev na Erjavčevo cesto in projekt novega trakta AUU po načrtih Vinka Glanza in adaptacija starega arhitekta. 1962.

Selitev na Erjavčevo cesto in projekt novega trakta AUU po načrtih Vinka Glanza in adaptacija starega arhitekta. 1962.

1963

Preimenovanje v Akademijo za likovno umetnost je bilo potrjeno z objavo v Uradnem listu LRS leta 1963.

 

1965    

Na akademijski seji 26. junija 1965 je bil sprejet sklep o ustanovitvi galerijske zbirke, da bi s tem počastili 20-letnico obstoja ALU. Leta 1966 so bila zbrana prva dela in marca 1966 je bila Galerija ALU slovesno odprta. Ob tej priložnosti so bila predstavljena dela pedagogov in prve generacije diplomantov. Razprava o oblikovanju akademijske zbirke je bila prvič aktualna že veliko prej, na seji 7. decembra 1949.

Proslava 70-letnice Božidarja Jakca, prvega rektorja AUU, v PEN-klubu pri Mikliču: nagovor G. Stupice, poleg Tatjana in Božidar Jakac. 1969.

Proslava 70-letnice Božidarja Jakca, prvega rektorja AUU, v PEN-klubu pri Mikliču: nagovor G. Stupice, poleg Tatjana in Božidar Jakac. 1969.

Avgust Černigoj na obisku na ALU: F. Kokalj, A. Jemec, A. Černigoj, M. Pogačnik, M. Tršar in študent Stanko Hrovatič. C. 1973.

1975

ALU je postala članica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Zdaj je ne vodi več rektor, pač pa dekan.

Ob 30-letnici ALU je izšel zbornik (link na pdf).

 

1979

Prva diploma iz videa na ljubljanski ALU.

Restavratorski in konservatorski atelje. 1982.

Prof. S. Tihec v kiparskem ateljeju IV. letnika generacije 1981/82: na profesorjevi desni Jože Vrščaj. 1982.

1984

27. junija je bil sprejet sklep o uvedbi VIP Oblikovanje in v študijskem letu 1984/85 je stekel nov študijski program.

 

1985

Do leta 1985 je na ALU diplomiralo 842 študentov na dodiplomskem in 246 na podiplomskem študiju. Profesorski zbor na akademiji je zdaj sestavljen skoraj izključno iz njenih diplomantov.

 

1987  

Februarja 1987 je bil na ALU uveden študij videa – najprej kot izbirni predmet za študente na Oddelku za oblikovanje. Leta 1989 je postal redni predmet pri študiju umetniških smeri. Ljubljanska ALU je bila prva akademija v tedanji Jugoslaviji, ki je uvedla poučevanje videa.             Uveden je bil predmet Fotografija, vendar samo za študente oblikovanja.

 

1989   

Za študente oblikovanja je bil uveden predmet Ilustracija.

 

1992   

V začetku leta je Oddelek za oblikovanje dobil nove prostore v opuščeni tovarni Utensilia na Dolenjski cesti 83, kamor se je v celoti preselil. Pred tem je pouk potekal na dveh lokacijah, na matični lokaciji ALU na Erjavčevi cesti 23 in na podstrešju Dijaškega doma Ivan Cankar na Poljanah.

Profesorji in sodelavci na Oddelku za oblikovanje na dvorišču novo pridobljenih prostorov za pouk v nekdanji tovarni Utensilia: Zdravko Papič, dekan Tomaž Brejc, Radovan Jenko, predstojnik Peter Skalar, Milan Pajk, Stane Bernik, Romana Lesnika, Lucijan Bratuš, Ranko Novak, Petar Dabac, Marjan Gnamuš, Jože Barši, Lujo Vodopivec, Grega Košak, Emerik Bernard, tajnica Špela Rojec, Tomaž Kržišnik, Igor Rehar, Lojze Logar, Franc Novinc, Georg Gedl, Vladimir Pezdirc, Saša Mächtig in Bogoslav Kalaš. 1992.

1995    

Izšel je zbornik ob 50-letnici ALU (link na pdf).

 

1996   

30. januarja 1996 je bilo sprejeto soglasje o uvedbi VIP Restavratorstvo in od študijskega leta 1996/97 dalje ga je bilo mogoče na ALU samostojno študirati.

Podiplomski študij se je na vseh smereh na ALU preobrazil iz specialističnega v magistrskega. Priznana je bila enakovrednost nekdanjih specialističnih nazivov z magistrskimi.

 

1998 

Oddelek za restavratorstvo je dobil prostore za delovanje v ateljejih na Svetčevi ulici 2.

 

2001  

Oddelek za restavratorstvo se je razširil še na novo lokacijo in deluje še v stavbi Rektorata UL.

 

2002 

Akademski zbor ALU je 27. junija 2002 na predlog Oddelka za oblikovanje izglasoval sklep o preimenovanju ALU v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Senat ALU je ta sklep potrdil 2. aprila 2003.

 

2004    

Organizirana je bila prva Triada kot širši javni protest treh akademij zaradi nerešene prostorske problematike umetniških akademij ljubljanske Univerze. Potekala je kot zasedba Univerze, protestni javni shod pred Državnim zborom RS, kulturno-umetniški dogodek na Prešernovem trgu, pohodi po mestu …

Razpisan je javni mednarodni arhitekturni natečaj za zgradbo treh umetniških akademij.

 

2005    

Razstava nagrajenih natečajnih osnutkov za projekt novih umetniških akademij v Ljubljani na Rektoratu UL je bila odprta 23. junija 2005. Arhitekturni biro Ravnikar Potokar je dobil v prvem krogu  za projekt 3. nagrado, v drugem, ki se je zaključil 2006, pa je postal to zmagoviti projekt.

Obiskovalci na odprtju razstave nagrajenih natečajnih osnutkov za projekt novih umetniških akademij v Ljubljani na rektoratu UL. 23. junij 2005.

2006    

Po tem ko je 22. marca senat Univerze v Ljubljani potrdil preimenovanje se je Akademija za likovno umetnost 30. marca s potrditvijo v Državnem zboru RS preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje.

Ob 60-letnici ALUO je izšel zbornik. (link na pdf)

 

2009    

Uvedena je oblika bolonjskega študija na študijskih smereh: Slikarstvo, Kiparstvo, Konserviranje in restavriranje likovnih del, Industrijsko in unikatno oblikovanje in Oblikovanje vizualnih komunikacij, na katerih je mogoče vpisati enajst različnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, med njimi tudi Fotografijo, Ilustracijo, Interaktivno oblikovanje … Zdaj lahko študenti vpisujejo izbirne predmete s prav vseh študijskih smeri.

 

2012   

Uveden je drugostopenjski bolonjski študij na smeri Slikarstvo, naslednje leto pa še na ostalih smereh.

 

2013    

Oddelek za slikarstvo mora zaradi pomanjkanja prostora za potrebe drugostopenjskega študija najemati dodatne prostore v enem od poslopij nekdanje Tobačne tovarne.

 

2014 

Ob 30-letnici Oddelka za oblikovanje je izšel zbornik in je bilo organiziranih več dogodkov, mdr. razstava na ljubljanskem Kongresnem trgu. (link na pdf).

 

V zadnjih desetih letih (vključno 2005 do 2014) je na ALUO je na prvi stopnji diplomiralo 429 na predbolonjskih in 181 študentov na bolonjskih študijskih programih, 229 jih je magistriralo ter 9 doktoriralo na predbolonjskih študijskih programih.

 

 

 

 

Vodstvo akademije

Visokošolski učitelji in sodelavci

redni profesorji
izredni profesorji
docenti
zunanji sodelavci

Službe

Referat za dodiplomski študij

URADNE URE

ponedeljek: 10.00 – 12.00
torek: 10.00 – 12.00
sreda: 14.00 – 17.00
četrtek: 10.00 – 12.00
petek: ni uradnih ur

Referat za podiplomski študij in mednarodno sodelovanje

URADNE URE

ponedeljek: 10.00 – 12.00
torek: 10.00 – 12.00
sreda: 14.00 – 17.00
četrtek: 10.00 – 12.00
petek: ni uradnih ur

Odnosi z javnostmi
Vzdrževanje prostorov akademije (Erjavčeva cesta)
Vzdrževanje prostorov akademije (Dolenjska cesta)

Organigram

Organigram ALUO

Študentski svet

Študentski svet ALUO je organ Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) in je določen z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze in s Poslovnikom o delovanju ŠS. Člani Študentskega sveta so izvoljeni predstavniki študentov.

Študentski svet obravnava, in daje pristojnim organom UL ALUO in Univerze, mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študenti lahko preko Študentskega sveta sodelujejo v organih UL ALUO, o posameznih zadevah podajajo svoje mnenje, predloge in pripombe.

ŠTUDENTSKI SVET ALUO 2016/2017

KONTAKT: ssvetaluo@gmail.com

ŽIGA HANČIČ, predsednik (predstavnik kiparstva)
GREGOR HUMAR, podpredsednik (predstavnik industrijskega oblikovanja)
ANA LUCIJA ŠARIĆ, tajnica (grafično oblikovanje)
NASTJA BUDNA, predstavnica restavratorstva
TEJA GERKMAN, predstavnica fotografije
TONI BURŠIĆ, predstavnik ilustracije
VID MERLAK, predstavnik videa in novih medijev
ŠPELA ŠMID, predstavnica unikatnega oblikovanja
REA VOGRINČIČ, predstavnica slikarstva

 

PREDSTAVNIKI ŠTUDENTOV V SENATU ALUO (2015/2016)
ŽIGA HANČIČ, kiparstvo
GREGOR HUMAR, industrijsko oblikovanje
KRISTINA JUG, restavratorstvo
ANA LUCIJA ŠARIĆ, grafično oblikovanje

PREDSTAVNIK ŠTUDENTOV V KOMISIJI ZA ŠTUDIJSKE ZADEVE (2015/2016)
GREGOR HUMAR, industrijsko oblikovanje

PREDSTAVNIKA ŠTUDENTOV V DISCIPLINSKI KOMISIJI (2015/2016)
ŽIGA HANČIČ, kiparstvo
TIN ŠVAGELJ, kiparstvo

PREDSTAVNIK ŠTUDENTOV V KOMISIJI ZA RAZVOJ (2015/2016)
BENJAMIN BECI, kiparstvo

PREDSTAVNICA ŠTUDENTOV V KOMISIJI ZA SAMOEVALVACIJO (2015/2016)
REA VOGRINČIČ, slikarstvo

 

ssaluo-2016

Zadnja redna seja Študentskega sveta UL ALUO v študijskem letu 2015/16 v sledeči zasedbi predstavnikov študentov: Gregor Humar, Domen Karun, Mihaela Romanešen, Vid Merlak, Žiga Hančič, Martina Jurak, Kristina Jug, Nastja Budna, Rea Vogrinčič.

Odsotni: Benjamin Beci, Ana Lucija Šarič, Teja Gerkman.

dokumenti študentskega sveta

Dokumenti

naši podatki
poslanstvo in vizija
katalog
poslovna porocila
pravilniki
razpisi
ceniki
preizkus nadarjenosti
seznam predavanj
zborniki
dokumenti za študente